Zemljevidi in preglednice, ki vas bodo šokirale

Zemljevidi in preglednice, ki šokirajo.

Vsak dan nas zasipavajo s številnimi statistikami, rezultati raziskav, a velikokrat zadeve dojamemo v vsej svoji razsežnosti šele, ko so nam predstavljene bolj plastično. Z zemljevidi, takšnimi, ki jih nismo srečali na urah zemljepisa oz. geografije, preglednicami in infografikami, ki na svojstven način osvetljujejo, kar nam sicer pravi, pa tudi skriva, suhoparna statistika. Prav takšne smo zbrali, zato se pripravite, da boste presenečeni, če ne šokirani.

Zemljevidi in preglednice so dober način, kako osmisliti statistične podatke. Pravzaprav velikokrat šele preko njih ugledamo celotno sliko. Z vizualizacijo namreč uspemo videti stvari, ki se sicer spretno skrijejo za gole številke oziroma podatke. Ti tako dobijo neko povsem novo dimenzijo. Naslednji zemljevidi in preglednice padejo v to kategorijo, v kategorijo, kjer vas sami podatki verjetno niti približno ne bi tako ganili, vizualne predstavitve le-teh pa vas bodo naravnost šokirale in spremenile vaš pogled na svet ali vsaj razširile obzorje, saj vam bodo izdale pravo vrednost podatkov iz raziskav.

PREBERITE ŠE: Najbolj natančen zemljevid vesolja

Več kot polovica svetovne populacije živijo znotraj tega kroga

Znotraj tega kroga živi 51% vseh ljudi.
Znotraj tega kroga živi 51% vseh ljudi.

Krog, kjer živi več kot polovica svetovne populacije, natančneje 51 odstotkov le-te, zajema Kitajsko, Indijo, Indonezijo, Bangladeš, Japonsko, Vietnam, Filipine, Burmo, Tajsko, Južno in Severno Korejo, Nepal, Malezijo, Tajvan, Šri Lanko, Kambodžo, Laos, Mongolijo in Butan.

Skozi zgodovino so Angleži zavzeli skoraj vse države na svetu

Vse države, kamor so svoje osvajalske kremlje stegnili Angleži.
Vse države, kamor so svoje osvajalske kremlje stegnili Angleži.

Od 193 držav, ki so trenutno članice Združenih narodov, so jih Angleži zavzeli ali bili udeleženi v oboroženem spopadu v 171-ih, kar je 90 odstotkov vseh. Veliko vdorov na tuje ozemlje je bilo sicer precej obskurnih in niso prišli neposredno od oblasti. V statistiko so namreč všteti tudi napadi angleških gusarjev, pa privatnih enot in oboroženih raziskovalcev, ki pa jih je ”požegnala” vlada oziroma tedanja oblast. Prva invazija, ki je bila sprožena z Otoka, je bila na Galijo (današnja Francija), konec drugega stoletja našega štetja. Poskus zasedbe prestola se Klodiju Albinu ni posrečil, saj je bila njegova četa, ki je kot prva prečkala angleški kanal, leta 197 poražena pri Lyonu.

Afrika je precej večja, kot si predstavljate

Afriška celina je precej večja, kot si jo predstavljate.
Afriška celina je precej večja, kot si jo predstavljate.

Večina zemljevidov sveta temelji na tako imenovani Mercatorjevi projekciji iz leta 1559, ki je dobila ime po znamenitem flamskem kartografu. Ta pa ima v nekem smislu veliko pomanjkljivost. Poldnevniki in vzporedniki so tu namreč ravne črte, ki se sekajo pod pravim kotom (Zemlja pa je sicer okrogla). To je sicer dobra novica za navigatorje, saj tako lažje zarisujejo smer plovbe kot ravne črte, a močno popači velikost večjih celin. Še posebej, kadar so  blizu tečajev. Po tej projekciji je tako Afrika velika kot Grenlandija, ki pa je v resnici 14x manjša kot Črna celina! Afrika pa ni samo večja od Grenlandije, pač pa je v resnici večja kot Kitajska, ZDA, Indija in Zahodna Evropa skupaj.

Najbolje se je roditi v Švici

Največja verjetnost, da vam bo v življenju postlano z rožicami je, če se roditi v Švici.
Največja verjetnost, da vam bo v življenju postlano z rožicami je, če se roditi v Švici.

Če gre verjeti raziskavam revije The Economist, je bogastvo tisto, ki odpira vrata do sreče, varnosti in nasploh uspešnega življenja. No, imeti bančni račun z veliko ničlami ni čisto vse kar potrebujete, tu so še nizka stopnja zločina, zaupanje v javne institucije države, pa zdravi družinski odnosi. Vendar pa najpomembnejšo vlogo za doseganje sreče in zadovovoljstva (žal) vendarle odigra denar. No, poleg zelencev in ostalega že naštetega, v tej kalkulaciji težo kvaliteti življenja dodajo tudi geografska lega in demografija države. Ko vse to zmečemo v lonec in okusimo, ima v rokah najboljši recept Švica, najbližje pa sta ji Avstralija in Norveška. Nemčija je na primer, enako kot ZDA, v tem pogledu 16. država na svetu, kjer se je najbolje roditi.

Metričnega sistema enot ne uporabljajo le še v treh državah

Poslednji Mohikanci imperialnih merskih enot.
Poslednji Mohikanci imperialnih merskih enot.

Z metričnim sistemom je začela Francija, ki ga je prevzela v letu 1791. Imperialne enote, tudi anglosaški merski sistem, so kljub rednemu pojavljanju (zaradi vseprisotnosti ZDA) danes bolj kot ne v zatonu, če gledamo samo število držav, ki še ne uporablja mednarodnega sistema enot. Med njimi so namreč le še Liberija, Mjanmar in ZDA. Zakaj? Ta sistem je ena velika zmeda, poln nekonsistentnosti in kompliciranega preračunavanja, saj so bile merske enote dodane skozi zgodovino in včasih ena z drugo nimajo “blage veze”. Zato je večina sveta prešla na metrični sistem, kjer se za merjenje količin in pretvorbo uporabljajo osnovne enote in mnogokratniki števila deset osnovne enote. Imperialni sistem je proti temu cela znanost.

Amerika je tako velika, da so njene zvezne države v velikosti nekaterih ostalih držav sveta

Poznaš vse zvezne države Združenih držav Amerike in kje ležijo? Ne? Smo potem tudi mi tako geografsko nepismeni, ker ne vemo kje je Nebraska, kar bi bila ustreznica temu, da oni ne vedo, kje je Belorusija?
Poznaš vse zvezne države Združenih držav Amerike in kje ležijo? Ne? Smo potem tudi mi tako geografsko nepismeni, ker ne vemo kje je Nebraska, kar bi bila ustreznica temu, da oni ne vedo, kje je Belorusija?

Pregovorna nerazgledanost Američanov je svetovno znana. To velja tudi za geografijo. Težko ločijo že Nemčijo, kaj šele Slovenijo. A, ko si enkrat postavimo njihovo državo v pravo perspektivo in spoznamo, da je npr. Montana v velikosti Japonske, da je Kalifornija velika skoraj toliko kot Irak, Arizona pa kot Filipini, se zdi, da smo precej nevedni tudi mi, saj npr. le redko vedo, kje točno je zvezna država Kolorado. Verjetno pa se vsi še spomnite vprašanja novinarja, ki je ameriškega košarkarja DeMarcus Cousina na svetovnem košarkaškem prvenstvu leta 2014 vprašal, če ve, kje je Slovenija (bila je tekmec njihove reprezentance), ta pa je odgovoril z ameriško ustreznico, ”Ne vem. Ali vi veste, kje je Alabama?”

Manj ljudi kot kdajkoli prej umira v vojnah

Vojne danes jemljjoe najmanj življenj v zgodovini.
Vojne danes jemljjoe najmanj življenj v zgodovini.

Čeprav je to dejstvo težko pogoltniti, saj nas mediji dnevno zasipavajo z vojnimi grozotami, pa je dejstvo, da živimo v najmanj krvavi eri v zgodovini. V povprečju je namreč okoli 15 odsotkov ljudi v obdobju pred nastankom držav umrlo nasilne smrti, v letih, ko so bile države v povojih, pa je ta odstotek padel na 3%. Odstotek žrtev, ki so direktna posledica političnega nasilja (vojne, terorizem, genocidi, eskapade vojaških milic vojnih gospodarjev) je v zadnjem desetletju le nekaj stotink procenta. Razlog za tako drastičen upad? Verjeli ali ne- jedrsko orožje.

Nemci in Japonci imajo najstarejšo, Nigerijci najmlajšo populacijo

Kje je največ upokojencev in kje je največ mladih?
Kje je največ upokojencev in kje je največ mladih?

Politika in ekonomija sta v resnici samo preobleka za demografijo. Namreč države s starajočim prebivalstvom imajo pogosto največji proračunski primanjkljaj in šibko ekonomsko rast, saj primanjkuje delovne sile, ki bi lahko podpirala tolikšno število upokojencev. Medtem pa v državah, kjer je populacija izjemno mlada, vladajo kaotične politične razmere, še posebej, če vlada veliko pomanjkanje delovnih mest. Trenutno je največji ”dom upokojencev” na svetu Nemčija in Japonska, kjer je povprečna starost prebivalstva 46,1 leta, medtem ko je na drugem koncu statistike Nigerija, kjer je povprečna starost ljudi le 15,1 leta.

Če bi vsi živeli tako natrpano kot ljudje v New Yorku, bi za vse ljudi zadoščala površina Teksasa

Koliko ozemlja bi potrebovali, če bi vsi živeli tako natrpano, kot živijo v nekaterih velikih mestih?
Koliko ozemlja bi potrebovali, če bi vsi živeli tako natrpano, kot živijo v nekaterih velikih mestih?

V New Yorku živijo kot sardine, saj nikjer drugje na tako majhnem prostoru ne živi tako veliko ljudi. Če bi to prenesli na globalno raven, bi bila za vse prebivalce dovolj že površina Teksasa, kar lažno kaže na to, da imamo dejansko še precej ozemlja v izobilju. Potrebno je namreč prebrati drobni tisk. Da vso to prebivalstvo preživi, da se nahrani, namreč zahteva izjemno veliko površine, da ga podpira. In če bi vsak človek za zadostitev svojih potreb potreboval toliko ozemlja, kot ga potrebuje povprečen Američan, bi za to potrebovali kar štiri Zemlje. No, pa vendarle ni vse tako zelo ”na komot”, kot se je za hip zazdelo.

Leta 2100 bo na svetu že 11 milijard ljudi

Do leta 2100 naj bi bilo na svetu 4 milijarde ljudi več kot jih je danes.
Do leta 2100 naj bi bilo na svetu 4 milijarde ljudi več kot jih je danes.

Leta 100 je bilo na svetu okoli 200 milijonov ljudi, prvo milijardo pa smo dosegli šele v 19. stoletju. Velik skok v zadnjih sto letih gre na dušo industrijske revolucije in danes imamo tako na svetu že skoraj 7 milijard ljudi, števec pa se še naprej divje vrti. Projekcija Združenih narodov zato ne preseneča, ko pravi, da se bo številka leta 2100 gibala okoli 11-ih milijard.

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!