Eden najstarejših evropskih zooloških vrtov velja tudi za pravi arhitekturni biser in je eden redkih, ki leži kar v centru mesta. Svoja vrata, ki so postala ena od najbolj fotografiranih znamenitosti madžarskega glavnega mesta, je odprl leta 1866.
Destinacije
Orjaški panda, ki ga tako velikokrat vidimo v risankah, na logotipih najpomembnejših ustanov za zaščito divjih živali in ga tako radi stiskamo k sebi v obliki plišaste igrače, je s svojo pojavo in obnašanjem fascinantna žival. Ker je v naravnem okolju tako redek, je vsak ZOO, v katerem živijo pande, pravi hit.
Kako otroku predstaviti živali, ki živijo v naših gozdovih? Kaj šele eksotične vrste z drugih kontinentov, ogrožene živalske vrste ali celo izumrle orjaške dinozavre? Peljimo jih v živalski vrt! Ljubljanski zoološki vrt, umeščen v okolje krajinskega parka, ponuja lep vpogled v živalski svet, z otroki pa na potovanjih po Evropi spoznajmo še nekatere od najbolj zanimivih ZOO-jev, ki slovijo po svoji zgodovini, arhitekturi in seveda prebivalcih.
Serijo živalskih vrtov nadaljujemo z dvema, ki sta v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami, nam najbližja. Zagrebški živalski vrt velja za enega najlepših v bližini centra mesta, živalski vrt oziroma park Parco Natura Viva v Veroni, pa kot najlepši v Italiji.
Z 216 metri je Žižkov televizijski stolp v Pragi najvišja stavba češke prestolnice. Stolp s tremi stebri, po katerih plezajo kipi dojenčkov (avtor David Černý), je bil zgrajen leta 1992. S svojo moderno zasnovo odstopa od zgodovinsko pomembnih stavb, a bolj kot njegova neskromna prezenca navduši očem skrito dejstvo, da v njem deluje luksuzni enosobni hotel s petimi zvezdicami One Room Hotel, ki ponuja veličasten razgled na mesto.
Čeprav se naša življenja morda zdijo dolgočasna v primerjavi s tistim na filmskih platnih, pa lahko vseeno dobimo vsaj okus po filmu z obiskom enega od 13 znanih hotelov, ki so se pojavili v slavnih filmih. Živite kot Kevin McCallister (Sam doma), četudi samo za dan in četudi brez kamer in soja žarometov.
V Sloveniji so zrasle prve plazovne informacijske table v Julijskih Alpah. Število obiskovalcev gora je v zimskem času v zadnjih letih skokovito naraslo. Med njimi so številni precej pogumni in to ne le ekstremni športniki. V hribe pozimi hodijo alpinisti, pohodniki, krpljarji, turni smučarji, freeriderji, tudi družine z majhnimi otroki se najdejo med njimi. Toda gore so nevarne. Še posebej v času, ko so hribi pobeljeni in na njih preži nevarnost snežnih plazov. To nevarnosti prepogosto ignoriramo, češ da se nam to že ne more zgoditi. Zato tudi ne vemo, kaj storiti, če nas dejansko preseneti plaz. Te table ti lahko rešijo življenje!
