Štajerski dnevnik Kleine Zeitung se sklicuje na neimenovane vire v industriji in trdi, da bi lahko Magna pogodbo z znamko MG, ki je od leta 2007 v lasti kitajskega giganta SAIC, podpisala »kmalu«. Proizvodnja naj bi stekla že maja 2027, govori se o »krepko več kot 50.000 enotah«, Magna pa naj bi si za drugo četrtletje prihodnjega leta že rezervirala obsežne logistične površine. Kdor rezervira skladišča, običajno ve, kaj bo vanje zložil.
Še večji zalogaj je Changan: proizvodnja naj bi se začela pozno jeseni 2027 in dosegla več kot 150.000 vozil na leto v približno šestih modelih. Skupaj naj bi to pomenilo vsaj 1000 novih delovnih mest, zaposlovanje pa naj bi po navedbah časnika že potekalo.
Magna se je odzvala s stavkom, ki ga v Gradcu očitno hranijo v predalu za takšne priložnosti: »Ne spuščamo se v ugibanja o morebitnih ali prihodnjih projektih.« Nič ne potrdi in nič ne zanika. V jeziku velikih korporacij je to pogosto bližje potrditvi kot zanikanju.
Kitajci v Gradcu niso novost, ampak že rutina
Zgodba ni iz trte zvita. Magna v Gradcu danes poleg legendarnega Mercedesa G sestavlja tudi vozila kitajskih znamk Xpeng in GAC. Serijska proizvodnja električnega SUV-ja GAC Aion V teče, Xpengov P7+ je januarja 2026 končal poskusno proizvodnjo, oktobra pa se je v Gradcu začela še proizvodnja velikega sedemsedežnega Xpenga G9L, o katerem smo pisali ob evropski premieri. Avstrijski rojstni list je za kitajski avtomobil v Evropi nenadoma zelo moderen dokument.
Logika je preprosta. Evropska unija je na uvožene kitajske električne avtomobile naložila izravnalne carine, in vsak avto, ki je sestavljen znotraj EU, gre mimo njih. Magna pa ima po insolventnosti Fiskerja ter po odhodu Jaguarja in Ineosa proste proizvodne zmogljivosti, ki jih mora nekako napolniti. Kitajci potrebujejo evropsko tovarno, Gradec potrebuje naročila. Redko se dva tako lepo najdeta.
Da Gradec ni v krizi, dokazuje tudi dejstvo, da naj bi Mercedes proizvodnjo razreda G podaljšal do leta 2034, v kuloarjih pa se omenja celo McLaren. Magna torej ne lovi kitajskih naročil iz obupa, ampak iz apetita.
Hoče: lakirnica, ki čaka na svoj drugi dih
Za Slovenijo je seveda najzanimivejši del zgodbe obrat v Hočah pri Mariboru. Odprt leta 2019 kot lakirnica za Jaguar, postavljen na kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenem območju, s težkimi političnimi porodnimi krči in obljubami, ki so segale do 2500 ali celo 3000 delovnih mest. Realnost je bila manj svetleča: po koncu izdelave prototipov za BMW v Hočah danes dela približno 32 ljudi, Magna pa je državi leta 2023 skupaj z obrestmi vrnila 22,1 milijona evrov subvencije. Tovarna, ki je stala na naslovnicah, je končala kot drag parkirni prostor.
Zdaj Kleine Zeitung piše, da bi v Hočah konec leta 2028 ali v začetku 2029 začeli celovito montažo vozil, omenja pa se skupno podjetje Magne in Xpenga s 100.000 avtomobili na leto. Obstoječa infrastruktura naj bi po poročanju mariborskih medijev omogočala okoli 50.000 vozil letno, z nadgradnjo pa bi zmogljivost lahko zrasla na 150.000.
Pomembno je, da to ni ena sama govorica iz Avstrije. Večer je o istem scenariju neodvisno poročal že oktobra: do 100.000 električnih vozil na leto, prvi avtomobili leta 2029, partnerstvo pa naj bi bilo sklenjeno do konca letošnjega leta. Po Večerovih informacijah sta si lokacijo osebno ogledala prvi mož Magne International Seetarama Kotagiri in podpredsednik upravnega odbora Xpenga Brian Gu. Šefi koncernov si ne ogledujejo njiv pri Mariboru za sprostitev.
Zakaj je tokrat drugače
Prvič, dve neodvisni uredništvi na dveh straneh meje pripovedujeta isto zgodbo z istimi številkami. Drugič, Magna je že lani prek svojega dolgoletnega evropskega lobista Dieterja Althausa zaprosila za sestanek na finančnem ministrstvu, in sicer zaradi carinske ureditve v občini Hoče-Slivnica. Carine so ključna beseda: za kitajskega proizvajalca je tovarna v EU vredna natanko toliko, kolikor prihrani pri carinah in dobavnih rokih. Tretjič, Xpeng v Gradcu že dokazuje, da zna delati z Magno. Hoče bi bile zanj naravno nadaljevanje, ne skok v neznano.
Gospodarsko ministrstvo je medijem odgovorilo, da je v pogovorih s potencialnimi investitorji, ki izkazujejo interes za naložbe v Sloveniji in možnost pridobitve državne spodbude, zavezano k zaupnosti, zato podrobnosti ne komentira. Prevedeno: pogovori tečejo, podpisa še ni.
