Malmö – zelena preobrazba problematičnega mesta

Ampak še pred nekaj desetletji je bila zgodba tega mesta na jugu Švedske povsem drugačna: pristaniško mesto, v katerem je kraljevalo podjetje Kockums - ena največjih ladjedelnic na svetu, zlati časi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in potem oster padec v recesijo sredi osemdesetih.

V prvi polovici devetdesetih je Malmö izgubil 27.000 delovnih mest in mesto je bilo tik pred ekonomskim kolapsom. Premišljeni ukrepi in kopica projektov švedske vlade pa so v poznih devetdesetih letih oživeli gospodarstvo na jugu Švedske in mesto z nadpovprečno visoko brezposelnostjo spremenili v center znanosti, visoke tehnologije in nadpovprečno visoke skrbi za razvoj obnovljive energije. Preobrazba iz tradicionalno industrijskega mesta v mesto znanja je vidna tudi v strukturi prebivalstva. Poleg 15.000 študentov, ki študirajo na leta 1998 odprti univerzi, ima Malmö najvišji odstotek (27 %) prebivalstva neskandinavskega rodu v državi. 270.000 prebivalcev mesta namreč govori kar 100 različnih jezikov in pripada kar 164 različnim narodnostim. Sodobna usmeritev mesta pa ni vidna le v raznoliki narodnostni strukturi prebivalstva in usmerjenosti v razvoj naprednih tehnoloških in ekoloških tehnologij, ampak tudi v spreminjanju izgleda mesta.

Zahodno pristanišče je najnovejša stanovanjska četrt Malmöja z atraktivno arhitekturo, čudovitimi promenadami, kopališči, restavracijami in prekrasnim pogledom na morsko ožino Őresund, ki loči obalo Švedske in Danske. V neposredni bližini se 190 metrov visoko dviguje najnovejši simbol mesta – “Vrteči torzo”, ki je najvišja stavba na Švedskem in ki jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Santiago Calatrava. Vrteči torzo je v večini stanovanjska stavba, ki sestoji iz devetih kock, ki imajo skupaj 54 nadstropij, od tal do vrha pa se “zavrtijo” za kar devetdeset stopinj, s čimer si je stolpnica tudi zaslužila svoj ljubkovalni nadimek. Eden največjih sodobnih gradbenih dosežkov je prav gotovo most, ki prek morske ožine Öresund Malmö povezuje z dansko prestolnico Kopenhagen. Po skoraj stoletju idej in poskusov izgradnje permanentne cestne povezave med Švedsko in Dansko so se sanje uresničile 1. julija leta 2000, ko so odprli most Öresund. Povezava je dolga 15,4 kilometra, osem kilometrov dolg most pa podpirajo štirje stebri, ki se dvigajo kar 204 metrov nad morsko površino.

Potep po zelenem mestu
Uspešna preobrazba in skrb za ekološko zavedno življenje sta vidna na vsakem koraku. Že javni promet nas bo prepričal, da ekologija ni le modna muha, saj vse mestne avtobuse “poganja” naravni plin, obiskovalci, ki se odločijo za spoznavanje mesta s kolesom pa so nagrajeni s posebnimi popusti. Z zelenjem obdane mestne kanale je najlepše raziskovati s kanujem. Poleg prometa je ekološka tudi ponudba v restavracijah, barih in trgovinah, saj se lahko posladkamo z bio sladoledom, popijemo kavo iz fair-trade trgovine ali kupimo ekološko neoporečna oblačila, ponudili pa nam bodo tudi čokolade, kruh, cvetje in čevlje, narejene v sodelovanju z naravo.

V trgovini Astrid Och Aporna bomo lahko vegetarijanske izdelke kupovali na kar 350 kvadratnih metrih, med mnogimi proizvodi lahko najdemo celo vegetarijansko hrano za hišne ljubljenčke. Za vse, ki v kuhinji niso najbolj spretni, poskrbijo v baru in restavraciji Brogatan, ki je eden največjih odjemalcev ekoloških sestavin na Švedskem, saj v restavraciji lahko izbiramo med bio vini, pivi in ostalimi pijačami in tudi hrana po zmernih cenah je ekološko neoporečna.

Tudi restavracija Salt & Brygga je povsem “zelena”, saj bio ideja ne preveva le jedilnika te prve švedske slow-food restavracije, ampak celotna restavracija, tudi oblačila natakarjev in pohištvo, sledi konceptu naravi prijaznega okolja. Ekološko pridelano kavo iz Etiopije lahko kupimo v trgovini Barista Fair Trade Coffee, z nakupom pa pomagamo s hrano oskrbeti šoloobvezne otroke v tej siromašni afriški državi. Zdrave so lahko tudi slaščice, kar dokazujeta domači bio sladoled in kava, ki sta glavna aduta kavarne in slaščičarne Dolce Sicilia.

Skrb za naravo se ne konča le pri hrani in pijači. V frizerskem salonu Big Hair Mama uporabljajo lasno kozmetiko brez kemičnih dodatkov, in sicer le rastlinske sestavine in mineralna barvila. Najbolj zagrizeni uporabniki ekoloških pridelkov večino hrane in ostalih izdelkov najdejo v trgovini Ronnebygatans Ekolivs, ki poleg mlečnih izdelkov, testenin, olja, sadja in zelenjave ponuja tudi ekološka čistila in kozmetiko. Tudi oblačila so lahko naravi in družbi prijazna, kar dokazujejo v trgovini Fiber Fin, kjer lahko kupimo udobne izdelke, narejene iz bombaža, lana in konoplje. Tudi trgovina Ingrid Af Meglehem poleg naravnih sestavin poudarja etično komponento svojih izdelkov, saj so vsa oblačila narejena v skupnostih, kjer velja načelo trgovine fair-trade. Izvrstna in pestra ponudba ekoloških izdelkov in hrane ter seveda predana skrb narodnostno mešanega prebivalstva (eden od najbolj znanih predstavnikov generacije uspešnih otrok švedskih priseljencev je nogometaš Zlatan Ibrahimović, sin Bošnjaka in Hrvatice) za življenje v sožitju z naravo sta botrovali uvrstitvi na četrto mesto med petnajstimi najbolj zelenimi mesti na svetu, na kar je mesto, ki se je namesto k problemom obrnilo k varovanju narave, še posebej ponosno.

Preveri tudi