Tega ne pričakuješ: 10 skrivnosti, ki bi jih tvoji možgani radi, da jih poznaš
V zraku · buzz buzz

Naš um je izjemno skrivnostno mesto, a o njem iz dneva v dan odkrivamo vedno več zanimivih stvari. Če še zmeraj misliš, da je tvoja inteligentnost odvisna od velikosti tvojih možganov, ti povemo, da živiš v zablodi. To je še drugih 10 skrivnosti, ki bi jih tvoji možgani radi, da jih poznaš.

Možgani so eden najbolj osupljivih in zapletenih delov človeškega telesa, ki ga nekateri zdravniki in znanstveniki še danes ne razumejo. Da bi razumeli, kako zares čudovit je naš um, smo na enem mestu smo zbrali najbolj nenavadne študije o našem miselnem stroju, ki bodo tudi vas dobesedno pustile odprtih ust.

10 skrivnosti, ki bi jih tvoji možgani radi, da jih poznaš:

10. Seks naj bi izboljšal delovanje naših možganov.

O blagodejnih dejstvih seksa na človeško telo so pisali številni znanstveniki, slednji pa naj bi celo izboljšal delovanje možganov, predvsem v poznejši starosti. Raziskava, sicer opravljena na živalih, je namreč dokazala, da naj bi seksualna aktivnost izboljšala miselno zmogljivost in proizvodnjo novi celic na področju možganov, odgovornih za spomin. Te podatke naj bi potrjevala tudi letos objavljena študija, v kateri so dokazali, da so starejši spolno aktivni ljudje veliko bolje reševali miselne teste kot tisti, ki niso spolno aktivni.

9. Po dopustu naj bi razmišljali boljše.

Še eno dejstvo, ki govori v prid dopustu – študije namreč kažejo, da naj bi naši možgani po oddihu postali produktivnejši, ker naj bi domnevno razmišljali veliko boljše. Psihologi tako zatrjujejo, da naši možgani niso stroj, ki lahko neprestano deluje, zato je pomembno, da si vzamemo čas za počitek in jih pocrkljamo – na tak način naj bi jim zagotovili ponoven zagon, kar pa naj bi bilo pomembno za mentalno procesiranje.

8. Naši možgani naj bi bili budni, medtem ko spimo.

Četudi se zdi, da je spanec čas, ko si naši možgani odpočijejo, se “tam” dogaja veliko stvari. Tudi ko spimo, so aktivna področja, kot je frontalni korteks, ki nadzoruje naše razmišljanje in zavedanje, ter somatosenzorična skorja, ki nam omogoča, da začutimo okolico. Študije so tako pokazale, da so tudi v globokem spanju naši možgani aktivnejši, kot si mislimo.

7. Naši možgani naj bi se začeli starati po 25. letu.

Študije dokazujejo, da naj bi bili človeški možgani “zreli” komaj pri 25. letu starosti, domnevno pa bi lahko pri nekaterih posameznikih rasli tudi v poznih dvajsetih letih. Znanstveniki tako menijo, da se možgani po 25. letu starajo od zadaj naprej – zadnji del, ki se postara, je prefrontalni korteks, ta pa je odgovoren za presojanje, sprejemanje odločitev, načrtovanje, razmišljanje, razvoj osebnosti … Možganska središča za nagrajevanje so najbolj dejavna v zgodnjih najstniških letih, a se v poznejših dvajsetih postavijo na normalno raven, zato nas tudi več ne ganejo pritiski družbe in smo pripravljeni sprejemati tvegane odločitve.

6. Intuicija naj bi zares obstajala!

Ko rečemo, da nam nek notranji glas pravi, da je nekaj dobro ali slabo, si sploh ne moremo predstavljati, kaj pravzaprav je ta notranji glas. Znanost dokazuje, da naj bi slednji dejansko obstajal – ta občutek naj bi bil posledica tega, da možgani shranjujejo, obdelujejo in sprejemajo informacije, ne da bi jih naš zavestni um sploh zaznal. Ta intuicija se namreč opira na pretekle izkušnje in zunanje znake, zaradi česar se tako burno in hitro odzovemo na določeno situacijo.

5. Za hrepenenje po hrani naj bi bili krivi naši možgani.

Tudi za čustveno prehranjevanje krivi možgani, in sicer je hrepenenje po hrani povezano s kemičnimi reakcijami, ki se jih niti ne zavedamo, in jih včasih težko nadzorujemo. Znanstveniki pravijo, da so določene aminokisline odgovorne za ustvarjanje nevrotransmiterjev v možganih, ki vplivajo na našo voljo – zaradi “depresivnega razpoloženja” ali visokega nivoja stresa naši možgani hrepenijo po živilih, ki lahko ustvarijo kemikalije, kot je serotonin, ki povzroči dvig razpoloženja. Hrepenenje pa ima, jasno, lahko tudi psihološke veziraziskave so namreč pokazale, da prijetni spomini, ki jih proizvaja “comfort food”, lahko prav tako privedejo do hrepenenja.

4. Možgane naj bi lahko natrenirali, da bodo srečni.

Po mnenju psihologov naj bi bili naši možgani nagnjeni k negativnosti, kar je morda pomagalo našim prednikom, da so lažje prepoznali in se zavedali groženj. Vendar bi v sodobnem svetu našim možganom verjetno koristil nekoliko pozitivnejši pogled na življenje. Znanstveniki tako pravijo, da lahko treniramo svoje možgane, da pozitivno razmišljajo, oblikujejo srečne misli in se zoperstavljajo negativnim stvarem – to dosežemo s prakticiranjem drugačnih (pozitivnih) strategij razmišljanja, ki naj bi celo spremenila strukturo naših možganov.

3. Zakaj se nam zgodijo “eureka” trenutki?

Pod tušem, med sprehodom, na stranišču … vsa ta mesta so zibelka “eureka” trenutkov, ko naši možgani začnejo kreativno razmišljati. Zakaj se to zgodi? Četudi se zdi, da gre za zapletene procese, so ti trenutki le rezultat našega razmišljanja, ki deluje v ozadju naših možganov. Nekatere raziskave kažejo, da je veliko bolje, da se v trenutkih, ko iščete rešitev za določeno stvar, za nekaj časa odmaknete od problema, saj ta zahteva nekaj duševnega prestrukturiranja, ki pogosto vodi k rešitvi.

2. Sanje naj bi imele svoj pomen!

Zakaj sanjamo, je vprašanje, ki tudi danes buri duhove – četudi še zmeraj nismo zagotovo prepričani, zakaj pride do tega procesa, mnogi znanstveniki verjamejo, da nam sanje pomagajo predelati čustva in dogodke, ki se zgodijo med budnimi urami. Med sanjanjem so aktivni celotni možgani, najbolj pa del, ki ustvarja slike, in limbični sistem, ki se ukvarja s čustvi. Možganska aktivnost med sanjanjem doseže isto raven kot takrat, ko smo budni, sanje pa se nato še povežejo z izkušnjami, ki smo jih doživeli. Po nekaterih ugotivitah naj bi nam sanje celo pomagale obvladovati naše notranje boje in stres.

1. Videoigre naj bi ojačale moč možganov.

Pametni telefoni in internet lahko domnevno povzročijo preobremenjenost naših možganov, medtem ko naj bi imele videoigre koristi za možgane. Študije pravijo, da imajo igričaji ojačane možganske regije, odgovorne za pozornost. Obstajajo tudi dokazi, da lahko videoigre povečajo velikost in učinkovitost regij možganov, ki nadzorujejo vizualno prostorske sposobnosti. Raziskovalci celo razvijajo videoigre, ki lahko spremenijo možganske regije, ki nadzorujejo razpoloženje.

shutterstock_1078581419 (1) Premikanje ure, ki se je končalo s smrtjo: 6 zanimivosti o poletnem in zimskem času 264896 To je ženskam najprivlačnejše na moškem telesu, in ni lahko verjeti kaj! shutterstock_495939649 Ne moreš se ji upreti: to so lastnosti ženske, ki jo vsi občudujejo Banksy-Gross-Domestic-Product-Online-Shop-0-Hero copy Banksy odprl spletno trgovino, kjer lahko že za 12 evrov kupite njegove umetnine · ·