Ogromne vetrne turbine, ki se vzpenjajo iz tal, so preteklost. Prihodnost alternativne energije je v lebdečih balonih. Podjetje Altaeros Energies je napovedalo predstavitev projekta na Aljaski, ki bo podrl svetovni rekord za najvišjo vetrno turbino. Gre za pravo elektrarno, ki lebdi v zraku!
Na višini 300 metrov bo BAT (Buoyant Airborn Turbine oziroma plavajoča vetrna turbina) podjetja Altaeros Energies za več kot 80 metrov višji od trenutnega svetovnega rekorderja – vetrne turbine Vestas V164-8MW.
BAT je zasnovan za ustvarjanje energije z nizkimi stroški za odročna mesta, ki se trenutno napajajo prek dragih dizelskih generatorjev. Takšna mesta so na primer oddaljene otoške skupnosti, samotna kmetijstva, reševalne organizacije na prizadetih območjih po naravni nesreči in celo vojaške baze.
BAT uporablja s helijem napolnjene lupine za dvig na visoke nadmorske višine, kjer so vetrovi močnejši in bolj dosledni. Sredi napihljive turbine se nahaja rotor, ki po trdnih priveznih kablih pošilja električno energijo v bazo na tleh. Tehnologija je bila nazadnje preizkušena lansko leto in prototip je uspešno prestal hitrost vetra do 73 kilometrov na uro na višini 150 metrov.
Lebdeči baloni BAT naj bi se v prihodnosti dvignili tudi na 600 metrov nadmorske višine in njihova izgradnja bo za devetdeset odstotkov cenejša od stoječih vetrnih turbin. Sicer je tehnologija lebdečega balona sposojena iz obstoječih tako imenovanih Blimpsov, ki se uporabljajo za dviganje komunikacijskih in vremenskih satelitov visoko nad Zemljo. Altaeros pa je razvil sposobnost prilagajanja višine za povečanje proizvodne energije. To napravi omogoča, da se postavi na višino, kjer so vetrovi najmočnejši in tako proizvede tudi do trikrat več energije kot navadne stacionarne vetrne turbine.
Podjetje, ki sta ga ustanovila Ben Glass in Adam Rein, je z dejavnostjo začelo leta 2010, od takrat pa je od poslovnih angelov in nekaterih državnih skladov zbralo že več kot milijon evrov sredstev. Izvršni direktor podjetja Ben Glass je dejal, da pričakuje ceno kilovatne ure okoli 13 centov, kar je še vedno zelo drago glede na trg. Vendar pa dvakrat ceneje za Aljasko, ki povprečno plačuje 25 centov na kilovatno uro. V nekaterih odročnih območjih pa cena dosega tudi do 72 centov na kilovatno uro. V prihodnosti želi Altaeros oskrbovati tudi obalo Tihega oceana, kjer so oblasti že odobrile testiranje lebdečih vetrnih turbin. Na takih območjih je voda pregloboka, da bi potopili standardne temelje za stoječe vetrne turbine na morju.
