fbpx

#Kolumna: Facebook sem odstranil s prve strani svojega telefona in zgodilo se je točno to!

Foto: Annie Spratt na Unsplash

Facebook gre marsikomu izjemno na jetra! Tudi zaradi velike količine neumnosti, ki jih tam na dnevni ravni producirajo različni posamezniki in “kvazi” vplivneži, ki nimajo nič za povedati in tudi zato “kvasajo” izključno psihološke traparije. Vprašati pa se je treba, zakaj nam modro omrežje ponuja tolikšno količino te vsebine. Sam vam bom ponudil odgovor in razložil, kako sem se na eleganten način odstranil iz skupnosti in tako postal enostavno bolj srečen človek.

Na mojo veliko žalost je moje življenje poslovno prepleteno s tem čudnim modrim družbenim omrežjem. Bil sem eden prvih slovenskih uporabnikov, ki se je z vabilom registriral še v časih, ko zadeve niso bile vsem javno dostopne in postal eden prvih poslovnih profilov v Sloveniji, ki je za mednarodne naročnike kreiral oglaševalske kampanje ter ustvarjal Facebook strani. Še vedno se lahko pohvalim, da sem eden redkih, ki ga Facebook osebno pokliče ob “reklamacijah” ali zaprtih profilih. Na nek način sem svoj prvi posel začel prav na Facebooku in sem to, kar sem, tudi zaradi tega modrega omrežja, saj se že večino časa svoje odrasle dobe ukvarjam z družbenimi omrežji. Kaj ukvarjam! Imel sem celo lastnega, GenSpot.com, ki je bil včasih vodilni “družbeni” projekt v naši državi z več kot 1 milijonom video objav ter več kot 100.000 dnevnimi obiskovalci. Smešno ali celo ironično podoben je bil današnjemu Facebooku. Algoritmi pa precej bolj enostavni, a pragmatično izjemno dobro delujoči. Mogoče na nek način celo boljši.

Clubhouse Slovenija: kje dobim vabilo za novo družbeno omrežje, za katerega je čakalna vrsta?

A nazaj k modremu omrežju. Modro omrežje je v tistih časih omogočilo izjemne marketinške podvige. Na njem se je dalo ustvarjati aplikacije, ki so v 8 urah dosegle tudi 100.000 uporabnikov. Bil je pravi “divji Zahod”, a hkrati tudi morje komunikacijskih priložnosti. Teh priložnosti ni več, omrežje je spremenjeno in tudi iz tega stališča precej manj zabavno. Ne vem, kako naj vse skupaj najbolj plastično razložim. Včasih je bila na omrežju nagrajena inovativnost in kreativnost, danes omrežje največkrat nagrajuje neumnosti in jih celo “pospešuje”. Inženirji, odgovorni za “algoritme, so popolnoma zgrešili. V sam algoritem so dodali popolnoma preveč spremenljivk, povzročili paradoks ter tako ustvarili iskalnik neumnosti in “mašino” za poneumljanje ljudstva. Mogoče se vse skupaj sliši grobo, a objave, ki trkajo na točno določena čustva, zbujajo strah ali jezo, so omrežju po godu. Algoritem zazna interakcijo, zazna težko komunikacijo in povečan čas na omrežju. Algoritem zazna adrenalin. Ta pozornost mu godi. Ta pozornost je enaka zaslužku. Tudi zato zgodbe, ki so lahko dobre, a ne vsebujejo primarnih “instinktov”, ne morejo uspeti. Če ni jeze, spolnosti ali ostalih primarnih čustev, objave ne delujejo, ker z njimi ni “izjemnega nivoja interakcije”. Sama količina interakcije pa ni vedno znak kakovostne vsebine. Čisto verjetno je znak vsebine, ki je slaba ali narejena z namenom, da povzroča tovrstno interakcijo. Tega se zavedajo prav vsi ustvarjalci vsebin, ki slednjo morajo ustvarjati po točno določenih receptih.

Algoritem zazna adrenalin. Ta pozornost mu godi.

Kot odgovorni urednik in ustvarjalec lepega števila medijskih spletnih mest (genspot.com, moski.si, zenska.si, citymagazine.si, itd.) ter pisec več kot 10.000 naslovov člankov, sem bil zaradi svojega poznavanja algoritmov družbenih omrežji vselej zelo uspešen. Koristilo je seveda dobro poznavanje algoritmov za uspeh vsebine. Z nekaj dnevnimi objavami sem uspel na medije pripeljati tudi do 300.000 Slovencev dnevno. In ponosen sem bil, da je bila lahko vsebina tudi dobra in takšna z dodano vrednostjo, ne le “neumna” in narejena za klik. Po več kot 15 letih tovrstnega ustvarjanja točno vem, kateri naslov članka bo uspešen, klikabilen in mi bo pripeljal lepo število obiskovalcev. Točno vem, katera čustva bodo sprožila klik. In to, kar vem, mi ni všeč. Tudi zato, ker v zadnjem obdobju tudi dobre in originalne zgodbe, ki so bile lahko učinkovite v preteklosti, ne delujejo na poznan in predvidljiv način. Kaj se dogaja?

Facebook ima problem. Njegov glavni parameter uspeha je “time spent on site”, njegova uspešnost in prihodnost se meri na edini empirični način – čas, ki ga vi posvečate temu omrežju. Čas je enako denar. In ta sicer še kako star pregovor, seveda drži pri poslovnem modelu tega družbenega omrežja. Povedano drugače – spletna analitika tega omrežja se pozna na delnici družbe, ki v zadnjem obdobju ni prav nič posebnega. Pri tem Facebook popolnoma briga ali ta čas preživite sproščeno ali v krčeviti debati, ki jo začnete zaradi napisane neumnosti, na katero se odzovete. Omrežje se namreč bori za vašo pozornost tudi na način povzročanja odvisnosti.

Ko govorim o odvisnosti, govorim o odvisnosti od negativnih čustev, po domače povedano adrenalina. To so pred 50 leti vedeli že uredniki dnevno informativnih oddaj na televiziji, kjer jih vsi tradicionalno gledamo zaradi “shota” tega čudežnega hormona. Tudi zato še nikoli ni uspel projekt pozitivnih dnevno informativnih oddaj. Tega se ne gleda. Ker ni odvisnosti, ker manjka hormon. Uspešne so črna kronika, katastrofe ter zbujanje negativnih čustev. Popolnoma zaradi kemije. Tudi s pretiranimi in napihnjenimi političnimi aferami, ki razburjajo. To vedo tradicionalni mediji, kot to ve tudi Facebook. To je osnovna skrivnost te obrti.

Ko govorim o odvisnosti, govorim o odvisnosti od negativnih čustev, po domače povedano adrenalina.

Posebna mapa na mojem namizju. Nahaja se na tretjem domačem zaslonu mojega telefona. Na varnem!

V letu 2020 sem se osebno zavedal vrstic, ki jih delim zgoraj. In se na zelo preprost način osvobodil negative, ki sem jo dnevno dobil servirano. Odpovedal sem se dozi adrenalina, ki sem jo dobil vsakič, ko sem prižgal Facebook. Istočasno sem sprejel še eno odločitev. Da uravnoteženo spremljam le globalne medije. Odpovedal sem se slovenskim medijem, ki povzročajo izjemen razdor v družbi na račun povzročanja negativnih čustev. In posledično ugotovil, zakaj smo kot družba tako zelo neuspešni v boju proti epidemiji. Ta sproducirana negativna čustva namreč poganjajo industrijo medijev, ki je postala le industrija posvečenega časa. Leta 2021 je namreč ključno vprašanje prav čas – vaša pozornost, katere vrednost se zrcali v denarju.

Facebooka nisem izbrisal. Domuje v posebni mapi na tretji strani mojega telefona. Na mapi je napis “Ne odpiraj”. Tudi zaradi tega sem danes bolj srečen človek.

Življenje je izjemno zanimivo in preseneča. Ko zaključiš določene zgodbo v svojem življenju se vselej pojavi nov izziv. Te dni sem na družbenem omrežju ClubHouse, ki me je prevzelo s svojo pozitivno noto in povzročanjem občutkov sreče. Vsi, ki ste na njemu bosto točno vedeli o čem govorim. Tisti, ki še niste, pa vam ga toplo priporočam. Gre namreč za omrežje pameti, kjer se ljudje ne skrivajo za avatarji. Na njemu vsak dan moderiram debate – zato me poiščite in sledite. Osebno in prisrčno vabljeni. Potrudim se, da dobite invite. Priporočam pa sledenje tem spodnjim skupinam za več informacij!

Za več informacij in Clubhouse vabila sledi tem skupnostim:

FACEBOOK SKUPINA – Clubhouse Slovenija
LINKEDIN SKUPINA – Clubhouse Slovenija

Dodatne Informacije

janmacarol.com

Z vami od leta 2004

Od leta 2004 raziskujemo urbane trende in svojo skupnost sledilcev dnevno obveščamo o novostih s področja življenjskega sloga, potovanj, stila in izdelkov, ki navdihujejo s strastjo. Od leta 2023 vsebine ponujamo v glavnih globalnih jezikih.