Kolumna: Zakaj je COVID kriza začetek konca civilizacije, kot jo poznamo?

To je nova realnost človeštva

Foto: Cottonboro - Pexels

V pogovorih z znanci opažam, da vedno bolj prevladuje mnenje, da se epidemije koronavirusa v kratkem še ne bomo znebili. Torej, da bomo tako ali drugače z njo soočeni še leta. Razlogov je več, tudi nespametno prekrivanje dejstev s strani vlad, zaradi katerih ljudje enostavno ne morejo razumeti nekaterih določenih znanstvenih dejstev in gotovih obetov za prihodnost.

Vse skupaj je zelo podobno tehniki nacistov, ki so taboriščnikom obljubili topel tuš in dezinfekcijo, v resnici pa so jih peljali v plinske celice. Zdi se, da je način komuniciranja naših oblastnikov prav takšen. Ne le naših, temveč večine vlad v Evropi in po svetu. Epidemiologi in mnogi drugi prikrivajo to, kar čivkajo že vrabci na strehah. Da je duh virusa ušel iz stekleničke ter da bomo v prihodnosti soočeni z množico mutacij virusa, ki bodo tako ali drugače omejevale nekoč znano normalnost. Zato v zadnjem času prav nihče ne omenja afriškega seva virusa. Slednji je kar naenkrat “izginil”, čeprav ga je po projekcijah v Sloveniji med 5 in 8 odstotki, tako imenovani škotski sev (angleški) pa naj bi bil že dominanten. Vsak, ki mu je jasno, da proti afriškem sevu virusa ni učinkovitega cepiva, ve koliko je pravzaprav ura in kam zopet drvi vlak. In tako imenovani afriški sev ni edini problematični, ki so ga znanstveniki odkrili v zadnjih dneh. Pred dnevi so prepoznali mutacijo, ki združuje lastnosti afriškega in angleškega seva virusa, slednja je precej spremenjena in ima potencial precej višje smrtnosti, že zaradi samih lastnosti v skupni kombinaciji. Mutacije so namreč zaradi izjemne prisotnosti v ekosistemu eksponentne. Pomeni, da bo potrebno cepiva prilagajati praktično na dva do tri mesece, če bomo dopustili tolikšno prisotnost virusa v samem ekosistemu. Torej več virusa, več mutacij, več variant, za katere ni cepiva ali pa ga je potrebno prilagoditi.

Nihče ne želi splošne panike

Bistveno vprašanje, ki se mi poraja, je, kako naj oblastniki razložijo ljudem, da karanteno ne uvajamo zaradi smrti starostnikov ali ogroženosti te populacije, temveč zaradi splošnega potenciala nevarnosti širjenja virusa, ki ima lahko za rezultat, da bo ta virus postal nevarnejši in bomo za njim umirali vsi. Tako mladi, kot stari, kot naši otroci. Namreč, kot ste lahko zaznali tudi v naših “mainstream” medijih, imamo enkrat več ljudi na intenzivni kot v prvem ali drugem valu. Oboleli so v tretjem valu mlajši in potek bolezni je slabši oziroma intenzivno nego potrebuje 20 odstotkov sprejetih v bolnišnice, medtem ko je bil ta odstotek še pred časom le 10 odstotkov. Ampak to so seveda podatki, ki kričijo po tem, da bi jih razumeli, a jih mediji enostavno ne znajo dovolj jasno prenesti do populacije. Oziroma mogoče ne smejo, ali celo nočejo obelodaniti javnosti. Seveda, ker se ljudi ne spodobi strašiti. Ker so utrujeni od epidemije. Ali ker jih nekdo ne želi pripraviti na novo realnost dolgotrajnega boja proti virusu, ki ga ne bomo zaključili letos.

Ta karantena je zgolj eksperiment

Karantena, ki sledi v naslednjih dneh je zgolj statistični eksperiment, ki bo znanstvenikom dal nekatere minimalne odgovore, kako reagirati ob večji nevarnosti oziroma ob nevarnosti, ki bi jo povzročila smrtonosnejša različica virusa. Besedna zveza, ki se ji vsi tako zelo izogibajo, a je dejstvo, ki ga moramo sprejeti. V primeru slednje bi namreč prav podatki te študije nakazovali kakšen vpliv ima vse skupaj za dinamiko širjenja virusa in koliko časa bi potrebovali, da virus zamejimo. Enačba bo dobila nekaj odgovorov. Hkrati pa ta eksperiment kupuje postelje, ki se polnijo hitreje kot v prvem in drugem valu. Gre za neko vrsto zaviranja ob drvenju po klancu navzdol. Jasno je, da se ne bomo ustavili in preprečujemo le najslabši možni scenarij. Čeprav nam je že gotovo jasno, da bo v vsakem primeru črn. Vsem, ki imamo odprte oči za dogajanje okoli sebe.

SARS-CoV-2 preseneča znanstvenike

Evolucija je nadvse zanimiva stvar, ki omogoča “organizmom” ter  virusom preživetje. In virus SARS-CoV-2 se je izkazal kot izjemno znanstveno zanimiv. Povedano popolnoma enostavno: angleška različica je nekje med 60 in 70 odstotkov bolj nalezljiva, kar pomeni, da se lažje pripne na celico. Afriška različica pa ima sposobnost prekrivanja pred obrambnim odzivom telesa in se tako lažje širi. Če imata ta virusa “otroka” oziroma nastane mutacija, kjer bo prisotnih več “tovrstnih” mutacij, bo virus vsekakor bolj uspešen v boju proti organizmu gostitelja. In prav tovrstnih kombinacij se znanstveniki, torej virologi, najbolj bojijo. In ker se virus replicira eksponentno, je možnost tovrstnih bolj smrtonosnih variant statistično vedno bolj mogoča. Mogoče za primerjavo: če smo na nove različice v preteklosti čakali kar “nekaj” časa, se lahko te zdaj zaradi prisotnosti virusa dogajajo na mesečni, tedenski in celo dnevni ravni.

Kako končati pandemijo v treh tednih in zopet živeti normalno

Rešitev ni v cepivih. Vsaj ne pri številu mutaciji virusa v tem hipu. Rešitev je v izkoreninjenju virusa iz okolja. Torej, onemogočanju širjenja virusa po populaciji, kar bi zahtevalo izjemno, a kratkotrajno spremembo načina življenja. Virus, v kolikor ne preskakuje iz osebe na osebo, torej iz gostitelja na gostitelja, nima možnosti, da preživi. Kar velja tudi za živalski svet. Rešitev je torej izjemno enostavna in skoraj očitna. Edini način, da izkoreninimo virus, je tritedenski do mesečni usklajen globalni “lockdown”, kjer bi se prisotnost virusa v okolju izničila, saj ne bi imel potenciala, da se širi in bi ga uspeli na ta način izkoreniniti. Ta “lockdown” bi moral biti po vzoru Kitajske, Singapurja in Nove Zelandije, kjer so države s pomočjo vojske določeno obdobje popolnoma ustavile vso javno življenje in na ta način virus popolnoma omejile. Še vedno pa bi po vsej verjetnosti ostali nekateri ukrepi, ki bi bili nujni še leta, da se virus ne bi imel možnosti širiti. Tako bi morala biti še leta zapovedana socialna distanca. A to v modernem demokratičnem svetu ne bo zgodilo vse dotlej, dokler mutacije virusa ne bodo postale prenevarne in bodo pomenile večjo statistično verjetnost smrti, kot je to trenutno. Postaviti si je treba le eno vprašanje – ali bi se bili pripravljeni zapreti za tri tedne, če bi imel virus SARS-CoV-2 8-odstotno smrtnost, kot jo ima na primer SARS? Odgovor je povsem logičen. Seveda, da bi se odpovedali osebni svobodi, da omogočite preživetje 160.000 Slovencem. Sedaj pa parafrizirajmo to vprašanje! Ali bi se bili pripravljeni zapreti za tri tedne, da dobimo nazaj spet normalno življenje? Tudi tu je odgovor povsem logičen, a na žalost v modernem svetu povsem neizvedljiv. Politika in svet tega dogovora enostavno ne bosta zmožna sprejeti. Zato se zdi precej bolj verjeten konec civilizacije, kot jo poznamo. In tudi zato je mogoče čas, da sprejmemo novo normalnost.

Mogoče še eno podvprašanje! Kaj je bolj nevarno? Virus, ki ima 10-odstotno smrtnost in ga izkoreninimo takoj, ali virus, ki ima 2-odstotno smrtnost in traja leta ter povzroči vojne, lakoto in propad civilizacije, kot jo poznamo? V mojih očeh sta oba zelo nevarna. A pogubnejši je prav naš COVID-19, ta za večino relativno nenevaren virus.

Z vami od leta 2004

City Magazine od leta 2004 ustvarja vsebine za urbanega nomada, ki želi dobro in hitro informacijo. Ustvarili smo preko 30.000 spletnih prispevkov in 250 tiskanih izzidov!