Mark Zuckerberg je očitno ugotovil, da algoritmi ne pijejo kave, ne zahtevajo plačanega dopusta in se ne pritožujejo nad mikroklimo v pisarni. Meta je pravkar pomahala v slovo 8.000 zaposlenim. Razlog? Visoki stroški razvoja in brutalna optimizacija. Če mislite, da ste v svoji službi na varnem, premislite še enkrat.
Predstavljajte si, da imate v garaži čudovit, klasičen avtomobil z masivnim V8 motorjem. Požrešen je, glasen, zahteva nenehno vzdrževanje, a ga imate radi. Potem pa se na trgu pojavi tihi, neverjetno hitri električni pogon, ki stane celo premoženje, a ko ga enkrat vgradite, dela brezhibno in ne zahteva rednih servisov. Kaj bi storili, če bi vas zanimala zgolj surova hitrost in učinkovitost? Znebili bi se starega motorja. Natančno to je pravkar storila Meta.
V tehnološkem svetu in na straneh medijev, kot so Reuters, The New York Times in Wired, te dni odmeva novica, ki bi morala pošteno prestrašiti vsakogar, ki svoje delo opravlja za računalnikom. Tehnološki velikan Meta je napovedal, da bo odpustil približno 8.000 zaposlenih, kar predstavlja skoraj 10 % njihove celotne delovne sile. Ne gre za to, da bi podjetju zmanjkalo denarja ali da bi ljudje nehali drseti po njihovih družbenih omrežjih. Ne, razlog je precej bolj hladnokrven in preračunljiv: visoki stroški implementacije umetne inteligence (AI) in neusmiljena težnja po optimizaciji.
Tehnološki sektor na dieti: Ko AI postane novodobni menedžer
Meta pri tem početju niti slučajno ni osamljena. Pravzaprav je le najglasnejši zbor v tej tehnološki operi zategovanja pasov in iskanja vitkosti. Vidimo jasen in nevaren širši trend, kjer podjetja brutalno režejo “človeško maščobo”, da bi financirala pregrešno drage strežnike in procesorske enote za trening naprednih jezikovnih modelov. Vzemimo za primer giganta Intuit, ki je nedavno oklestil kar 17 % svojih zaposlenih. Manj ljudi, več algoritmov. Računica je preprosta.
“Optimizacija delovne sile in preusmeritev virov v razvoj umetne inteligence,” temu pravijo v sterilnem korporativnem jeziku. V prevodu za nas, navadne smrtnike, to pomeni: “Zgradili smo in kupili računalniški sistem, ki lahko večino vašega intelektualnega dela opravi v treh sekundah, zato ne potrebujemo več vas, vaše pisalne mize in vaših teambuildingov ob petkih.”
V svetu avtomobilizma radi merimo moč v kilovatih in navor v njutonmetrih. Če bi lahko izmerili produktivnost povprečnega pisarniškega delavca, bi ta morda na dan ustvaril nekaj malega “človeških moči”. AI sistem pa v istem času zgenerira ekvivalent moči 1.000 kW (približno 1.341 hp) in gromozanski navor pri procesiranju podatkov. Sistem zmelje in analizira gigabajte informacij s hitrostjo in pospeški, ki presežejo vsako človeško logiko, in to brez pavze za malico. Navor te tehnologije je preprosto brutalen in z lahkoto pomete z vsem, kar mu stoji na poti.
Kaj to pomeni za vas in vašo udobno pisarno?
Zdaj si verjetno mislite: “Ah, to so programerji in menedžerji v Silicijevi dolini, jaz sem računovodja, pravnik ali tekstopisec, mene to ne zadeva.” Ogromna napaka. To, kar spremljamo danes pri velikih tehnoloških velikanih, je le napovednik filma, ki se bo zelo kmalu predvajal v vaši lokalni pisarni in v podjetjih vseh velikosti.
Umetna inteligenca namreč ni več le tisti nerodni spletni asistent, ki vam na spletni strani banke ni znal pomagati pri najbolj preprostem vprašanju. Postala je izjemno ostro orodje, ki piše kompleksne kode, analizira globalne finančne trge, ustvarja kreativne marketinške kampanje in rešuje neverjetne logistične probleme. Ko velikan, kot je Meta, na podlagi številk ugotovi, da lahko precejšen del svoje delovne sile preprosto zamenja ali kompenzira z boljšim in pametnejšim programjem, bodite prepričani, da se bo popolnoma isti miselni preskok kmalu zgodil tudi pri upravnem odboru vašega podjetja. Stroški dela so najvišja postavka vsakega bilanciranja – in umetna inteligenca je pravkar postala najboljši način za njihovo nižanje.
Zaključek: Je prihodnost res le črna luknja brezposelnosti?
Ko potegnemo črto pod to neizprosno tehnološko čistko, je zelo enostavno zapasti v paniko in pesimizem. 8.000 ljudi na cesti zagotovo ni šala. Misel na to, da nam bodo strežniki in hladni algoritmi ukradli preživetje in nas naredili neuporabne, zveni kot slab, distopičen scenarij iz hollywoodskega filma. Ampak, kot pri ocenjevanju vsakega dobrega in inovativnega avtomobila, moramo pogledati širšo sliko in poiskati tisto, kar nam ta nova, zastrašujoča tehnologija prinaša pozitivnega.
Zgodovina nas vztrajno uči, da inovacije vedno neusmiljeno uničijo določena delovna mesta in industrije, a hkrati na njihovih pogoriščih ustvarijo povsem nova področja. Ta nova dela so pogosto manj monotona, fizično in psihično manj izčrpavajoča ter bistveno bolj kreativna. Morda v prihodnosti res ne bomo več ročno vnašali tisočih podatkov v Excelove tabele, pisali suhoparnih tedenskih poročil ali ročno iskali napak v kodi, ker bo umetna inteligenca vse to opravila namesto nas – in to stokrat hitreje. A to preprosto pomeni, da bomo ljudje postali upravljavci te neverjetne tehnologije. Postali bomo vozniki namesto mehanikov, ki zgolj menjajo olje.
Da, tranzicija bo za mnoge izjemno boleča in ogromno posameznikov bo moralo popolnoma spremeniti in prilagoditi svojo karierno pot. Vendar pa bo na koncu tisti, ki se bo naučil inteligentno uporabljati umetno inteligenco, neprimerno hitrejši, učinkovitejši in na trgu dela bolj iskan kot kdajkoli prej. Cena napredka je očitno visoka – vprašajte tistih 8.000 zaposlenih pri Meti – a vožnja v prihodnost bo prekleto hitra in vznemirljiva. Zato nehajte jokati za starim V8 motorjem, raje si trdno pripnite pasove in se čim prej naučite, kako v tem novem električnem hiperšportniku pritisniti na plin.