Ali ste že pozabili na svoje novoletne zaobljube? Če ste na to vprašanje odgovorili pritrdilno, imamo za vas dobro novico. Do konca leta je še dovolj časa, da jih izpolnite.
prehrana
Zagotovo se spomnite otroštva in sovraštva do določenih jedi, ki so danes vaše najljubše. Verjetno ste se tudi spraševali, kaj se je v tem času zgodilo in kako je sploh mogoče, da imate radi nekaj, česar nekoč niste mogli videti. Znanost odkriva, da je krivo zaznavanje okusa, ki se z leti spreminja.
Tudi slastne specialitete, ki jih nekateri morda uživate bolj pogosto kot drugi, so lahko smrtno nevarne. Poglejte, na kaj morate biti pozorni, preden zaužijete teh 11 tipov hrane.
Ljudje se med seboj razlikujemo po številnih lastnosti, med drugim tudi po načinu uživanja hrane in pijače. Tako se denimo nekateri radi prehranjujejo kar z rokami, drugi pa vedno uporabljajo pribor.
Vsaka ženska se je na neki točki v življenju zatekla k različnim dietam – nekatere so bile uspešne, druge niso obrodile sadov. Če ste med tistimi damami, katerih tehtnica kljub dieti ni pokazala rezultatov, si oglejte, kaj lahko storite zase, tudi če ne greste na dieto.
Bodimo pošteni. Vsi radi jemo. In večina si nas želi jesti tudi pozno zvečer ali ponoči. Najnovejše raziskave kažejo, da je kar nekaj okusnih izdelkov, ki si jih lahko ponoči privoščimo brez slabe vesti. Ključnega pomena je seveda zmernost, na to nikar ne pozabite.
Želite izvedeti, kolikšno količino različnih snovi zaužijete čez dan? Odslej vam za to ne bo več treba brati besedila, natisnjenega na embalaži živil, saj vam bo informacije zaupal zlati sledilec, ki ga boste namestili na zobe.
Metabolizem, ki ga imenujemo tudi presnova, je odgovoren za razgradnjo snovi v organizmu. Na ta način je človeku omogočeno pridobivanje energije. Hiter metabolizem je torej ključnega pomena za ljudi.
13 svetovnih kuharskih mojstrov, ki se lahko med drugim pohvalijo tudi z Michelinovo zvezdico, je napovedalo trende v kulinariki za 2018. Okusno in presenetljivo!
Zakaj želodec velikokrat imenujemo kar ‘drugi možgani’? Naš prebavni sistem namreč proizvede okoli 90 odstotkov serotonina, hormona, ki skrbi za dobro počutje. In da bi se res dobro počutili, smo pogledali, katera hrana človeka znanstveno dokazano spravi v slabo voljo.
Na svetu skorajda ni bolj strašljive stvari od ženske ali moškega, ki je zelo lačen. Celo najbolj potrpežljiva in nežna oseba lahko postane, kadar lačna, izjemno razdražljiva in nestrpna. Najnovejše raziskave pa ponujajo tudi znanstveno razlago na vprašanje: zakaj smo besni, kadar smo lačni. Izsledke si lahko preberete v tem članku.
Veliko raziskav se ukvarja s človekovo prehrano in veliko od teh preučuje enega od večjih novodobnih problemov, debelost. Raziskava, pri kateri so 10 let spremljali prehranske navade 16.000 študentov iz Španije razkriva, da naj bi provegetarijanska dieta, ki uživanje mesa in mlečnih izdelkov ne izključuje povsem, ugodno vplivala na naše telo. Fleksitarijanci, zgolj občasni uživalci mesa, naj bi jo torej bolje odnesli.