Ne čakajmo, da sončni žarki prodrejo iz megle, ampak se v sivem jutru z zaupanjem zapeljimo po primorski avtocesti.
Izkoristimo postanek na bencinskem servisu Ravbarkomanda in se odpravimo do restavracije Marché. Tisti, ki radi spoznavamo kulinariko tujih dežel, si namesto kave naročimo črni indijski čaj Čajčino, osnovan na mleku z dodatkom dišečih začimb: od ingverja, cimeta, do kardamoma in z raje več kot manj sladkorja. Kar bo na naših krožnikih, naj bo stvar trenutnega navdiha, saj bi premišljevanje o tem povzročilo preveliko dilemo. Res bi najraje poizkusili vse: zagrizli v bogato polnjen muffin, poizkusili sočne sendviče, pisane torte in velike kose potice. A vsi presežki imajo svojo ceno, pred nami pa je še mnogo prijetnih doživetij, ki bi jih bilo škoda pokvariti z bolečinami v želodcu, zato uživajmo v malem in se potem odpravimo naprej.
Sosedova prijateljica
Za orientacijo naj nam služi ponosni Nanos, ki se že od daleč kaže kot naš dobri sosed. In lahko bi rekli, da mu na drugi strani dela družbo njegova malce manjša (1027 m) prijateljica − Vremščica, pokrita z gozdovi in širnimi travniki. Njen sloves temelji tudi na značilnem kraškem in gorskem sredozemskem rastlinstvu in izjemnem razgledu. Njene blage oblike naredijo vzpon nanjo mogoč z vseh strani v vseh letnih časih, brez napornih strmin, skozi gozd in čez razgledne travnike. Zadržala nas bo morda le preveč razposajena burja. Vseeno pa je veter dobrodošel različnim jadralcem in jadralnim letalom, ki jih lahko opazujemo pri vzpenjanju na vrh. Priljubljeno izhodišče je iz Senožeč, največjega naselja Senožeškega podolja, skozi katerega že od nekdaj vodijo pomembne poti od morja v notranjost. Senožeče so na nadmorski višini 580 m ob vznožju Starega gradu (675 m) ob stari cesti Postojna−Koper, ki se proti severu vzpenja v Smolevski klanec. Na vrhu klanca poteka razvodnica med Črnim in Jadranskim morjem, zato bodimo pozorni, da ne spregledamo izvoza z avtoceste. Tako nas glavna cesta pripelje v naselje, kjer na parkirišču nasproti simpatične cerkvice pustimo svoje vozilo in se za markacijami odpravimo na pot. Še prej si oglejmo veliko informativno tablo z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi in kolesarskimi potmi po okolici, ki jih lahko uporabimo kot namig za naslednji izlet. Sledimo markacijam skozi naselje, ki mu dajejo poseben pečat stare kraške hiše. Nadaljujmo s prečkanjem travnikov, kjer bomo srečali tudi ovce, saj se domačini v teh krajih precej ukvarjajo z ovčjerejo. Če se bomo na Vremščico povzpeli še enkrat v toplih poletnih mesecih, bodo cvetja polni travniki v dodatno veselje ljubiteljem rož, ki lahko odkrijejo tudi nekatere vrste, ki jih v Sloveniji najdemo le še na sosednjem Nanosu.
Vetrovni vrh
Po eni uri in pol prijetne hoje, z lažjimi vzponi in razgibano potjo, primerno tudi za najmlajše udeležence pohoda, prispemo na najvišjo točko, ki jo domačini imenujejo tudi Gora sv. Urbana, po cerkvici, ki je nekoč stala na njej; njena vrata naj bi bila vedno odprta prav zaradi burje. Danes je na vrhu orientacijska tabla z označenimi stranmi neba in imeni gora. Ob lepem vremenu se razgled odpre celo do morja in oddaljenih Dolomitov na zahodu, na severu do sosednjega Nanosa in Kamniških Alp, na vzhodu do Snežnika, na jugu do Brkinov in doline reke Reke s Slavnikom in drugimi hribi. Poiščimo zavetrje, razglejmo se na vse strani, roke in telo si pogrejmo z vročim čajem, ki smo ga prinesli iz doline, poiščimo v svojih žepih vitaminov polno mandarino, zagrizimo vanjo in se nato začnimo vračati. Navzdol gre hitreje in verjetno je razlog za to tudi težko pričakovano kosilo. V Senožečah lahko obiščemo gostilno Na ravni, ki je znana po tipičnih slovenskih jedeh. Njihova vrata so odprta vse dni, razen četrtka in petka, od 9. do 22. ure. S kraškimi fuži in pehtranovimi štruklji nam bodo postregli v gostilni Pri jami, če se zapeljemo do Matavuna, naselja v občini Divača. Odprto imajo vse dni od 9. do 20. ure. Po kosilu imamo še veliko možnosti za raziskovanje, saj se v okolici Divače skrivajo mnoge zanimivosti in naravne lepote. In četudi se bomo odločili, da je za tokrat dovolj, naj nam ostanejo v spominu za naslednjič: Divaški prag, Brkini, soteska reke Reke, Divaška jama in drugi kraji. Najbolje je, da si ogledamo turistično ponudbo spletne strani Občine Divača in si med opisanimi kraji začrtamo naš naslednji cilj. A ne pozabimo, da se bistvo skriva v samih doživetjih na poti in ne zgolj v cilju.
GOSTINSTVO MARCHE
PE Ravbarkomanda, Javorniška pot 7 a,
Postojna
GOSTILNA NA RAVNI
Senožeče 2, Senožeče, (05) 756 61 30
GOSTILNA PRI JAMI
Matavun 12, Divača, (05) 763 29 61
OBČINA DIVAČA
Kolodvorska ulica 3 a,
Divača, (05) 731 09 30,
www.divaca.si
