shutterstock_306965114
V zraku · tehnologija

Pametni telefoni in aplikacije na pametnih telefonih so postali središče sveta. Na njih preživimo toliko časa, da za potrošnjo drugih medijskih načinov praktično ne ostane nič časa. Svet se je spremenil tako rekoč čez noč. Televizija v očeh mladih, starih do 30 let, ne predstavlja več načina njihovega življenja.

Telefone uporabljamo pri delu, doma, na ulici, ko jemo, v postelji in celo v avtomobilih. Morda prav ta zapis v tem trenutku berete s svojega pametnega telefona.

via GIPHY

Različne raziskave kažejo, da povprečni Američan preveri svoj telefon vsakih 12 minut. Še bolj šokantno je dejstvo, da kar 10 odstotkov ljudi preverja svoje telefone vsake 4 minute.
Ker se vzorci potrošnje medijev izjemno hitro selijo tudi v “Evropo”, verjamemo, da bomo prav take trende in izjemno podobne številke v prihodnjih letih lahko zaznali tudi v Sloveniji. Tudi zato smo neverjetno presenečeni, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti.

Ključna nora dejstva o rabi pametnih telefonov:

  • Apple App Store ima na voljo 2,2 milijona aplikacij za prenos.
  • V trgovini Google Play je na voljo 2,8 milijona aplikacij za prenos.
  • Pričakuje se, da bodo mobilne aplikacije do leta 2020 ustvarile 189 milijard dolarjev prihodka.
  • 21 % milenijcev odpre aplikacijo vsaj 50-krat na dan.
  • 49 % uporabnikov vsak dan odpre aplikacijo vsaj 11-krat.
  • 5 7% vse uporabe digitalnih medijev prihaja iz mobilnih aplikacij.
  • Povprečni lastnik pametnih telefonov uporablja 30 aplikacij vsak mesec.

Leta 2017 je bilo več kot 205 milijard prenosov aplikacij. To je 15 odstotkov več kot leto prej. Za leto 2019 je napoved, da bo prenosov aplikacij že za 270 milijard in da se bo ta trend eksponentno nadaljeval tudi v prihodnosti.

Aplikacije, brez katerih uporabniki ne bi mogli živeti

Izjemno zanimivi so podatki o popularnosti aplikacij – oziroma seznam aplikacij, ki jih Američani umeščajo med tiste, brez katerih ne bi mogli več živeti.

Izjemno presenetljivo je dejstvo, da kar 35 % Američanov na prvo mesto med vsemi aplikacijami postavlja Amazon – največjega spletnega trgovca. Uvrščajo ga pred prav vse aplikacije. Sledijo Gmail s 30 %, Facebook z 29 %, FB Messenger z 18 %, YouTube s 16 %, Google Maps s 14 %, Google Search z 11 %, Instagram z 11 % … in preostali.

Koliko časa na dnevni ravni porabimo na pametnih telefonih?

Povprečna odrasla oseba (18 let in več) v ZDA bo leta 2019 za pametni telefon porabila 2 uri in 55 minut, kar je 9-minutno povečanje glede na leto 2018. Med prav vsemi uporabniki pametnih telefonov pa čas znaša 3 ure in 10 minut na dan. Oziroma na vseh mobilnih napravah – 3 ure in 43 minut. A pomemben je trend med mlajšimi uporabniki, ki pametne naprave uporabljajo do 6 ur dnevno. Televizije kot medija pa ne poznajo več. Oziroma ji ne namenjajo več časa.

Američani na mobilnih napravah že preživijo več časa kot ob gledanju televizije

Ključna statistika: leta 2019 bo povprečna odrasla oseba v ZDA prvič več časa preživljala s svojimi mobilnimi napravami, kot ga namenja gledanju televizije.

Američani, ki vselej napovedo globalne medijske trende, bodo letos več časa na dnevni ravni namenili svojemu pametnemu telefonu kot televiziji. Na njem naj bi po projekciji raziskave emarketer.com v povprečju preživeli kar 3 ure in 43 minut. Podatek kakopak velja za demografijo 18 let in starejši, kar je televiziji v veliko korist. Če upoštevamo celotno populacijo, naj bi bili podatki še bolj v prid mobilnim telefonom, saj mladi televizije ne gledajo več.

Televizija le še za starejše – tudi v Sloveniji

Ameriške raziskave kažejo, da je potrošnja televizije kot medija postala stvar starejše populacije ter tistih manj izobraženih in iz ruralnega okolja. Televizijo pojmuje kot medij, s katerim ne več dosežemo tistih pravih in aktivnih. Tudi zato so investicije v digitalno oglaševanje že presegle investicije v televizijo. Deloma to tezo dokazujejo tudi slovenski TV-mediji, ki so v zadnjih letih, kot se zdi, vrgli puško v koruzo – v boju za mlajšo populacijo, saj s programom, ki je vsak večer zasičen s turškimi serijami in resničnostnimi šovi, pospešeno spreminjajo navade aktivne populacije. Torej tiste, ki kupuje in ustvarja. Program je kot narejen za podpovprečnega gledalca, ki si želi le “kruha in iger” in se nikakor ne želi izobraževati. A mladi si tega tudi po raziskavah želijo. Tako nikakor ne meri na gledalca mlajše, aktivne oziroma urbane populacije. Pri tej se že močno kaže opuščanje “spremljanja” televizije in beg na Netflix, HBO in druge ponudnike na zahtevo. Tudi gledanje televizije se je popolnoma spremenilo, saj tudi starejši televizijo gledajo z zamikom. To vedenje je razumljivo, saj “komponento” časa in informacije mlajši dojemajo popolnoma drugače kot populacija 40+ oziroma tista, ki je televizijo še dojemala kot primarni medij. Zanimivo je tudi dejstvo, da slovenski oglaševalci še vedno največ sredstev namenjajo prav televiziji. Ta delež pa se v zadnjih letih celo povečuje in je med največjimi na svetu: kar 82-odstotni (podatek MM magazine). Ta delež oziroma kolač kaže, da se slovenski medijski trg izjemno razlikuje od globalnega, kjer televizija na določenih trgih že nazaduje za investicijami v digitalno oglaševanje.

Slovenija je, kot vedno tudi pri medijski potrošnji izjemno posebna dežela.


cyberpunk-2077-high-graphics-setting Najboljše videoigre 2020: pred nami je obetavno leto Photo by Rajeshwar Bachu on Unsplash 10+ skrivnostnih Google trikov, s katerimi bo splet zabavnejši! the_louvre_mona_lisa_beyond_the_glass_2019_vive_arts_vr_01 Muzej Louvre x HTC Vive Arts: Mona Liza kot je še niste videli call-of-duty-modern-warfare-hero-banner-03-ps4-us-30may19 Call of Duty: Modern Warfare – stara krogla v novem orožju · · · ·