Prestolnica Gruzije, v kateri živi 1,3 milijone prebivalcev, je eno najstarejših mest v Zakavkazju. Stari del mesta, imenovan Kala, se je razvil pod trdnjavo in se razširil do reke Mktvari. Najbolje je raziskovanje starega dela mesta začeti pri cerkvi Metekhi, kjer se je tudi začela zgodovina mesta.
V času carske Rusije pa je bil tam zgrajen zapor, v katerem so bili zaprti mnogi gruzinski in ruski revolucionarji, med drugimi tudi Maksim Gorki. Eni najbolj očarljivih vijugastih uličic v starem Tbilisiju sta ulici Leselidze in Sioni, kjer si lahko z malo domišljije še vedno pričaramo utrip dela mesta, kjer so trgovali z začimbami in svilo. Pod trdnjavo Narikala, ki kraljuje nad starim mestom, je skrita še ena posebnost Tbilisija – žveplena kopališča. Voda, bogata z žveplovim vodikom, ima tukaj zdravilne učinke, ki jih poznajo že stoletja; po legendi naj bi se prav zaradi njih ustanovitelj mesta Vakhtang Gorgasali odločil sedež države prenesti v ta del. Tbili v gruzinskem jeziku namreč pomeni topel. Opazovanje utripa modernega mesta, ki je še vedno ujeto v krče prehoda iz starega sistema, se začne na Trgu svobode, nadaljuje s sprehodom po glavni trgovski ulici mesta Rustavelis gamziri in konča na Trgu republike, ponesrečenem arhitekturnem poizkusu iz osemdesetih let. Glavna “znamenitost” so ogromni oboki, ki pa ne predstavljajo prav ničesar, dobili so le smešen nadimek: Andropova ušesa (Jurij Andropov je bil sovjetski predsednik med letoma 1982 in 1984). Nasproti stoji hotel Iveria, nekoč eden najboljših hotelov v mestu, v katerem so do poletja 2004 živeli nagneteni begunci iz Abhazije, po njihovi izselitvi (nekaterim je vlada priskrbela stanovanja na obrobju mesta, drugi so se morali znajti po svoje) pa skoraj prazen čaka na boljše dni.
ZA POD ZOB
Dokaz, da Gruzinci slovijo po neizmerni gostoljubnosti pozdravi obiskovalce že ob vhodu v mesto. Na slemenu hriba Sololaki namreč stoji ogromen kip Mati Gruzije (Kartlis Deda), ki v eni roki drži čašo vina, s katero pozdravlja prijatelje, v drugi pa meč, s katerim odganja sovražnike. Zato naj nas ne začudi preveč, če nas bodo domačini povabili v svoja sicer skromno urejena stanovanja in bodo pred nas postavili vse, kar premorejo v hladilniku. Seveda, saj pri njih velja rek, da četudi jim sovražnik ubije sina, ga morajo pogostiti. Najpogostejša “hitra” hrana na krožnikih Gruzincev je kačapuri, nekakšna pica, nadevana le z ovčjim sirom. Ob vprašanju, katera je najboljša res tavracija v mestu, prebivalci navadno pokažejo na Tsisqvili (Mlin), ki se kot ena redkih lahko poleg izvrstne ponudbe hrane pohvali tudi s pozorno postrežbo. V restavraciji Tamada nas bo poleg odlične gruzinske hrane navdušila tudi notranjost. Ljubitelji jazz glasbe lahko svoji omiljeni glasbeni zvrsti prisluhnejo v restavraciji Kala. Največ restavracij v mestu bomo našli v okolici ulice Akhvlediani, ki se je v starih sovjetskih časih imenovala Perovskaja. Ulica leži med dvema mestnima znamenitostima, filharmonijo in Trgom republike. Z gruzinsko, vzhodno, in evropsko kuhinjo nas bo v čas trgovanja vzdolž svilene poti popeljala restavracija Marco Polo, ki ponuja tudi kakovostne vegetarijanske jedi.
ZA ZAPRAVLJIVCE
Čeprav so v zadnjih letih tbilisijske ulice, predvsem ulico Chavchavadze, preplavili butiki, ki ponujajo izdelke priznanih modnih oblikovalcev in elegantne prodajalne z zasoljenimi luksuznimi izdelki, večina lokalnih prebivalcev svoje vsakodnevno nakupovanje še vedno opravlja na tržnicah, kjer za majhen denar kupujejo oblačila istih blagovnih znamk, a neznanega porekla. Na tržnici v bližini ulice Tsereteli nas bodo torej pozdravili Donna Karan, Dolce in Gabanna, Versace in ostala druščina, le nikar se ne obremenjujemo s kakovostjo oblačil. Avanturisti ali nakupovalni obsedenci naj se odpravijo v predmestje Tbilisija na ogromno tržnico Lilo, kjer prodajajo vse … in nič. Piratski filmi in glasba, tehnika sumljivega porekla, najnovejše starine in seveda prêt-aportermoda nas bodo spremljali na sprehodu po pogosto blatnih prehodih med trgovinicami in stojnicami. Pazimo le, da prizorišča ne zapustimo praznih žepov zaradi žeparjev, ki prav tako kot zapravljivci uradujejo na tržnici.
KAJ SE DOGAJA
V zimskih mesecih se tudi Tbilisi ogrne v praznično podobo. Koncerti, zabave in sprejemi se vrstijo po tekočem traku, a zima v Gruziji postaja zanimiva predvsem za ljubitelje smučanja. Tbilisi niso ravno sanje zapriseženih smučarjev, je pa izhodišče, iz katerega se smučarji odpravijo v Gudauri, visoko na Kavkazu, kjer so v zadnjih letih predvsem tuje agencije posodobile hotele in vabijo avanturiste na odlično heliskismuko. Vožnja s helikopterjem do višine 4.200 metrov in spust po deviško belih strminah so sanje marsikaterega smučarja, ki jih ob dostopnih cenah lahko uresničijo v Gudauriju.
NOČNO ŽIVLJENJE
Pred dolgo nočjo si obvezno privoščimo kozarček gruzinskega konjaka. Znamka, ki “zažiga”, je konjak Saradjišvili. Če nas žgane pijače ne bodo premamile, se skoraj gotovo ne bomo mogli upreti gruzinskim vinom, saj bmoe med petsto enaindvajsetimi vrstami vina prav gotovo našli okus, aromo in barvo, ki nam bodo odgovarjale. Za zaprisežene nealkoholike preostane le še skodelica gruzinskega črnega čaja. Del tranzicijskega procesa v Gruziji se odraža tudi v nočnem življenju. V zadnjem času so v Tbilisiju zaživeli klubi in elegantni bari s chill-out glasbo, med katerimi je najbolj svetel zgled Switch Club, ki ponuja izvrstno zabavo in profesionalno postrežbo. Night office je odprt ob koncu tedna, znan pa je kot najbolj ekskluziven klub, kjer vrtijo najboljšo trance, dance in klubsko glasbo. Opremljen je z ultramoderno lasersko razsvetljavo in tremi bari, ki skrbijo, da približno tisoč obiskovalcev, kolikor jih sprejme klub, ni nikoli žejnih. V klubu Two-Side se mladina zabava predvsem ob house in techno glasbi, notranjost, sestavljena iz dveh delov, pa lahko gosti več sto zabave željnih ljudi. Lačnim v restavraciji ponujajo gruzinsko in “zahodnjaško” hrano ob katerikoli uri.
BIVANJE
Najboljša hotela v mestu sta Sheraton Metechi Palace in Hotel Villa Berika. Sheraton je hotel za stroge poslovneže. Podobne hotele lahko najdemo povsod po svetu. Villa Barika pa poleg visokih cen (okoli dvesto dolarjev na noč) očara tudi s prijetnim vzdušjem. Od hotelov srednjega cenovnega razreda je potrebno omeniti hotela Kala in Old Tbilisi, ki sta oba odlično umeščena v staro mestno jedro. Kala je majhen hotel s 14 sobami, cene pa se gibljejo okoli 60 ameriških dolarjev. Old Tbilisi je dražji (95 dolarjev na noč), a vreden obiska predvsem zaradi pogleda na gore, starodavne cerkve in trdnjavo Narikala. Izognimo pa se raje hoteloma Iveria in Adjara, ki sta žalosten spomin na begunce iz Abhazije, črnomorskega predela, ki se je oklical za republiko.
