fbpx

COVID – Omicron varianta virusa: vse, kar morate vedeti o novi različici Covid19 virusa! Odgovori na najbolj pogosta vprašanja!

Omicron - zakaj je nova različica virusa globalna grožnja!

Foto: envato

Vas zanima, zakaj so različico virusa poimenovali Omicron? Kdaj je bila različica Omicron prvič odkrita? Od kod je različica Omicron prišla? Zakaj so znanstveniki razburjeni in zelo zaskrbljeni zaradi različice Omicron? Kako vedo, da je različica bolj prenosljiva? In zakaj jih skrbi, da je bolj smrtna.

Je Omicron že v Sloveniji? Tega še ne vemo, a glede na hitro širjenje tega seva virusa je to zelo verjetno. Preverili smo svetovne zdravstvene vire in vam tako prinašamo informacije iz prve roke, ter vse odgovore povezane z novo različico virusa OMICRON. Virusa, ki bo vsekakor zaznamoval prihodnje mesece, saj obeta postati dominiantna različica COVID-19 virusa.

Zakaj se različica imenuje Omicron?

Različica je bila sprva označena s šifro – B.1.1.529, vendar jo je Svetovna zdravstvena organizacija v petek označila za varianto, ki povzroča zaskrbljenost (VOC) zaradi njenih »mnogih« mutacij in ker »predhodni dokazi kažejo na povečano tveganje ponovne okužbe z to varianto«. Pomeni, da prebolevniki v primerljivi meri zbolevajo kot neprebolevniki. Sistem SZO takim različicam dodeli grško črko, da zagotovi nestigmatizirajočo nevtralno oznako, ki ne povezuje novih različic z lokacijo, kjer so bile prvič odkrite. Nova različica se bo tako imenovala Omicron.

Kdaj je bila različica Omicron prvič odkrita?

Različica B.1.1.529 je bila identificirana v torek in poudarjena kot skrb zaradi velikega števila mutacij, zaradi katerih bi se lahko izognila imuniteti. Povezana je bila tudi z neverjetnim porastom števila primerov v provinci Gauteng v Južni Afriki, mestnem območju, ki vsebuje Pretorio in Johannesburg, vse to v zadnjih dveh tednih. Ta dva dejavnika sta jo hitro postavila na radar mednarodnih opazovalcev, pri čemer je glavni zdravstveni svetovalec britanske zdravstvene in varnostne agencije to različico opisal kot “najbolj zaskrbljujočo, kar smo jih videli”.

Od kod je prišla različica Omicron?

Čeprav je bila sprva povezana s provinco Gautengom, različica ni nujno, da je nastala prav tam. Najzgodnejši vzorec, ki kaže na novo različico, je bil zbran v Bocvani 11. novembra. Znanstveniki pravijo, da nenavadna konstelacija mutacije kaže, da se je morda pojavila med kronično okužbo imunsko oslabljenega človeka, kot je nezdravljen bolnik z virusom HIV/aidsom.

Zakaj so znanstveniki zelo zaskrbljeni zaradi tega?

Različica ima več kot 30 mutacij na svojem spike proteinu – ključu, ki ga virus uporablja za odklepanje celic našega telesa – kar je več kot dvakrat večje od števila mutacij, ki ga nosi Delta. Tako dramatična sprememba je sprožila zaskrbljenost, da se protitelesa iz prejšnjih okužb ali cepljenja morda ne delujejo več. Na podlagi poznavanja seznama mutacij znanstveniki predvidevajo, da bo virus bolj verjetno okužil – ali ponovno okužil – ljudi, ki imajo imuniteto na prejšnje različice – so jih preboleli ali pa so za njih cepljeni.

Je različica virusa Omicron bolj prenosljiva?

To še ni povesem jasno, a nastajajoča slika je zaskrbljujoča. V Južni Afriki je prišlo do porasta primerov z 273 16. novembra na več kot 1200 do začetka tega tedna. Več kot 80 % teh je bilo iz province Gauteng in predhodna analiza kaže, da je varianta na tem prodročju hitro postala prevladujoči sev. Vrednost R, ki kaže, kako hitro raste epidemija, je ocenjena na 1,47 za celotno Južno Afriko, v Gautengu pa 1,93. Obstaja možnost, da je to statistični izvid, povezan z dogodkom super-širjenja, vendar so podatki sprožili dovolj skrbi za previdnostne ukrepe. Vsi znaki, tudi mutacije virusa kažejo na to, da gre za superrazličico, ki se brez težav prenaša po zraku, tako kot nekateri najbolj nevarni virusi na svetu.

Ali bodo obstoječa cepiva delovala proti temu sevu virusa – Omicron?

Znanstveniki so zaskrbljeni zaradi števila mutacij in dejstva, da so nekatere od njih že povezane s sposobnostjo izogibanja obstoječi imunski zaščiti. Vendar so to teoretične napovedi in študije. Tudi zato se v praksi že izvajajo testi, da bi preverili, kako učinkovito protitelesa nevtralizirajo novo različico. Podatki iz resničnega sveta o stopnjah ponovne okužbe bodo tudi jasneje nakazali obseg kakršne koli spremembe imunosti.

Znanstveniki ne pričakujejo, da bo varianta popolnoma neprepoznavna za obstoječa protitelesa, le da bi sedanja cepiva lahko zagotovila manj zaščite. Torej dosti manj kot pri različici Delta, ki je imela polovica manj mutacij. Vsekakor pa znanstveniki verjamejo, da bomo v določenem odstotku zaščiteni pred težkim potekom. Ključni cilj torej ostaja povečanje stopnje cepljenja, vključno s tretjimi odmerki za ogrožene skupine ter vse ostale, ki so bili cepljeni pred več kot 5 meseci.

Kaj pa obstoječa zdravila? Bodo COVID zdravila pomagala tudi pri tej različici?

Znanstveniki pričakujejo, da bodo nedavno odobrena protivirusna zdravila, kot je Merckova tabletka, delovala enako učinkovito proti novi različici, ker ta zdravila ne ciljajo na beljakovine konice – delujejo tako, da preprečujejo razmnoževanje virusa. Vendar pa obstaja večje tveganje, da bi monoklonska protitelesa, kot je zdravljenje z zdravilom Regeneron, lahko bila aneuspešna ali delno neuspešna, ker ciljajo na dele virusa, ki bodo mutirali.

Bo varianta povzročila hujši Covid, torej slabši potek bolezni?

Ni še informacij o tem, ali različica vodi do spremembe simptomov ali resnosti Covida – to bodo južnoafriški znanstveniki natančno spremljali. Ker obstaja zamik med okužbami in resnejšimi boleznimi, bo trajalo nekaj tednov, preden bodo na voljo jasni podatki. Na tej stopnji znanstveniki pravijo, da ni močnega razloga za sum, da bo najnovejša različica slabša torej bolj smrtna ali blažja. Vse kar se sedaj lahko trdi, je, da je po vsej verjetnosti hitreje prenosljiva.

Ali je mogoče spremeniti cepiva in koliko časa bi to lahko trajalo?

Da, ekipe, ki stojijo za cepivi, že delajo na posodabljanju cepiv z novim spike proteinom, da se pripravijo na možnost, ko bo morda potrebna nova različica. Proces priprave cepiv je dolgotrajen.

Veliko pripravljalnega dela za takšno posodobitev je potekalo, ko sta se pojavili različici Beta in Delta – čeprav so se v teh primerih obstoječa cepiva dobro obnesla. To pomeni, da so bile raziskovalne skupine že pripravljene ustvariti nove različice cepiv in so se z regulatorji pogovarjale, katera dodatna preskušanja bi bila potrebna. Vendar pa lahko še vedno traja štiri do šest mesecev, preden bodo posodobljena cepiva, če bo potrebno, široko dostopna.

Kako verjetno je, da se bo razširil po vsem svetu?

Doslej je bila večina potrjenih primerov v Južni Afriki, peščica v Bocvani in Hongkongu. Nadaljnji primer so odkrili v četrtek zvečer v Izraelu – posameznika, ki se je vrnil iz Malavija –, v državi pa sumijo še na dva primera. Belgija je v petek potrdila, da je odkrila primer pri nekom, ki je potoval v Egipt in Turčijo. Včeraj pa so prisotnost virusa potrdile še nekatere evropske države – Nemčija, Italija, Belgija, Anglija. Ob pisanju tega prispevka pa to sporočajo še nekatere druge države.

Prejšnje izkušnje kažejo, da prepovedi potovanj ponavadi prihranijo čas, vendar je malo verjetno, da bi ti ukrepi v celoti zaustavili širjenje nove različice brez pristopa boja proti virusu z res možnimi zaporami življenja. Govorimo o tistih absolutnih zaustavitvah javnega živaljenja.

Kaj pa Slovenija in novi virus – Omicron?!

Omicron ob pisanju tega zapisa še ni bil zaznan, a ga bomo najverjetneje zaznali že v tem tednu. Za Slovenijo je Omicron zelo slaba novica, ker smo to različico virusa pričakali s polnimi kapacitetami v bolnišnicah. To pa ob večji potencialni prenosljivosti in seveda možnosti ponovne okužbe lahko pomeni popolno odpoved zdravstvenega sistema. Le upamo lahko, da nova različica virusa Omicron ni bolj smrtna.

Dodatne Informacije

who.int

Z vami od leta 2004

Od leta 2004 raziskujemo urbane trende in svojo skupnost sledilcev dnevno obveščamo o novostih s področja življenjskega sloga, potovanj, stila in izdelkov, ki navdihujejo s strastjo. Od leta 2023 vsebine ponujamo v glavnih globalnih jezikih.