Zakaj je Norveška postala vodilna dežela električnih avtomobilov?

Vsi se potihoma zavedamo, da prihaja velik obrat. Da nas narava sili v ukrepanje, da smo prestopili prag, kjer moramo čim prej ukrepati. Globalno segrevanje je dejstvo! Tudi zato je na mestu vprašanje, kako tranzicija v zeleno e-mobilnost pravzaprav uspeva tistim, ki tu veljajo za najboljše. Preverili smo torej, kako Norvežani preklaplajo na kulturo eletrične mobilnosti. In ugotovili, da ne gre le za posamične ukrepe, temveč predanost dolgoročnemu cilju, ki je predvsen nadpolitičen in konsenzualen. Seveda e-mobilnost ni odgovor na globalno segrevanje. To vemo vsi. Predstavlja majhen delček celovitega pristopa k globalnemu obratu v zeleno. In tisti del, ki nas “najbolj” srbi oziroma na nek način boli, ter je hkrati najbolj očiten in tudi viden. Električni avtomobil na cesti slovenskih mest je opomnik pogleda v prihodnost in zato moramo te avtomobile sprejeti. Drugače kot to počnemo danes. Kako so to naredili Novežani, ki vodijo v e – mobilnosti?

• Prehod na električne avtomobile
• Kdaj bomo vozili električne avtomobile
• Zeleni prehod

Norveški parlament je za nacionalni cilj določil, da morajo biti vsi novi avtomobili, prodani v letu 2025, brez emisij – torej električni ali vodikovi. Do konca leta 2020 je bilo tako na Norveškem več kot 330.000 registriranih baterijskih električnih avtomobilov (BEV). Baterijska električna vozila so imela leta 2020 večinski in s tem odličen 54-odstotni tržni delež. Hitrost prehoda je tesno povezana z instrumenti politike in širokim naborom spodbud, ki niso le davčne. Temveč tudi zelo praktične. In čisto vsakodnevne.

Delež prodaje električnih avtomobilov se je leta 2021 zaključil pri 64,5 odstotka – kar je seveda nov norveški rekord. Leto 2021 je bilo leto, ko se je delež električnih avtomobilov zares dvignil na področju prodaje novih avtomobilov, z nekaj meseci, ko so električna vozila presegala 70-odstotni tržni delež. December se je končal pri 67 odstotkih, rekord pa je bil zabeležen septembra s 77,5-odstotnim deležem električnih avtomobilov v prodaji novih avtomobilov.

Sedanja norveška vlada se je odločila, da bo spodbude za avtomobile brez emisij obdržala do konca preteklega leta. V letu 2022 pa bodo spodbude revidirane in prilagojene vzporedno z razvojem trga. Oprostitev DDV za vozila z ničelnimi emisijami na Norveškem je odobril nadzorni organ EFTA (ESA) do konca leta 2022. Po teh stopinjah pa gre tudi Slovenija – a ne tako zelo pogumno – samo za podjetja in nikakor tako splošno kot Norveška. Za resen prehod bo potrebnmo več poguma in tudi vizije. Ter ogromno nekih skupnih in povezanih korakov in ukrepov.

Za voznike električnih avtomobilov kopica ugodnosti – 50 odstrotkov cenejše storitve povezane z e-mobilnostjo

Od leta 2017 lahko Norvežani, ki vozijo električne avtomobile, uporabljajo vozne pasove za avtobuse, upravičeni so do brezplačnih občinskih parkirišč. Prav tako, pa so cene trajekov ter cene cestnin za 50% manjše kot pri avtomobilih z motorjem na notranje izgorevanje. Pravilo o največ 50 % parkirnine na javnih parkiriščih za avtomobile z ničelnimi emisijami naj bi uveljavile številne občine že leta 2019. Tako množica ukrepov uveljavlja in spreminja miselnost naroda, ki korak za korakom vidi ugodnosti zelenega prehoda. Brez teh malih vzpodbud uspeh ni mogoč. Zadeve je namreč potrebno videti vsak dan v praksi. In malo morajo nagrajevati in malo kaznovati.

Odlična infrastruktura za polnjenje električnih avtomobilov

Za daljša potovanja kakopak mora biti vzpostavljena dobro organizirana polnilna mreža. In tu so Norvežani postorili ogromno. Tudi če lastniki EV polnijo večinoma doma in hitrega polnjenja vsak dan ne potrebujejo, menijo, da je nujno imeti možnost hitrega polnjenja, ko je to potrebno. Takrat so za storitev hitrega polnjenja pripravljeni plačati višjo ceno. V povprečju trikrat več, kot plačajo za elektriko doma. A jih to ne moti. Norvežanom je jasno, da bodo v prihodnje daljša potovanja z avtomobilom nekoliko bolj planirali. To pomeni, da si bodo polnilnico rezervirali in jih bo čakala ob določeni uri in na določenem kraju. To je del spremenje kulture e – mobilnosti. In nekaj kar je povsem običajnega, ko preklopimo na električno mobilnost. Hkrati pa je dejstvo, da lastniki električnih vozil večinoma svoja vozila polnijo doma. Le redko na javni infrastrukturi.

Norveška vlada je do leta 2017 začela s programom financiranja vzpostavitve vsaj dveh hitrih polnilnic na vsakih 50 km na vseh glavnih cestah na Norveškem. Uspešno so bile vzpostavljene hitre polnilne postaje na vseh glavnih cestah na Norveškem. In ta program se še nadaljuje. Seveda so tudi vzpodbude v zasebnem sektorju. Pri tej količini avtomobilov, pa se seveda tudi podjetja borijo zato, da čim več kupcev “toči” energijo pri njih.

Norveški davčni sistem za avtomobile

Splošni signal večine političnih strank je, da bi moralo biti vedno ekonomsko koristno izbrati avtomobile z ničelnimi in nizkimi emisijami pred avtomobili z visokimi emisijami. Gre za osnovno vodilo. In če imaš ta cilj pred sabo, potem lahko oblikuješ zakonodajo, ki gre v smeri tovrstnega cilja. In to seveda večplastno. Deloma se to doseže z osnovnim načelom “onesnaževalec plača” v sistemu davka na avtomobile. Visoki davki za avtomobile z visokimi emisijami in nižji davki za avtomobile z nizkimi in ničelnimi emisijami. Z uvedbo davkov na avtomobile, ki onesnažujejo okolje, se lahko financirajo spodbude za avtomobile brez emisij brez izgube davčnih prihodkov. Po domače povedano. Norvežani izenačujejo cene klasičnih vozil s cenami električnih vozil z davčno zakonodajo. Torej Volkswagen Golf, ki ga žene elektrika stane enako kot Volkswagen Golf, ki ga žene motor z notranjim izgorevanjem.

Norveški parlament se je odločil za cilj, da morajo biti vsi novi avtomobili, prodani leta 2025, vozila z ničelnimi emisijami. To je zelo ambiciozen, a izvedljiv cilj s pravimi političnimi ukrepi. Parlament bo ta cilj dosegel z okrepljenim zelenim davčnim sistemom in ne s prepovedjo avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje. Ti bodo ostali, a bodo izjemno dragi, oziroma vsako leto znova obdavčeni pri registraciji.

Norveška družba spreminja pogled na mobilnost, tako kot počasi spreminjamo pogled na kadilce. Voziti avtomobil, ki ni zelen – enostavno ni zdravo in civilizirano. Še manj pa odgovorno do družbe.

Davčna bremenitev za vse nove avtomobile se izračuna s kombinacijo teže, emisij CO2 in NOx. Davek je progresiven, zaradi česar so veliki avtomobili z visokimi emisijami zelo dragi. Zadnja leta se nakupni davek postopoma prilagaja, da je večji poudarek na emisijah in manj na teži.

Naslednji primer primerja model EV s podobnim bencinskim modelom in enostavno ponazori, kako norveški davčni sistem omogoča, da so električna vozila konkurenčna na trgu. In zakaj je tak model praktično možen v prav vseh državah?

Volkswagen Golf proti Volkswagen e-Golf

Zaradi progresivnega davčnega sistema je večina modelov EV cenejša za nakup v primerjavi s podobnim bencinskim modelom, tudi če je uvozna cena za EV veliko višja. To je glavni razlog, zakaj je norveški trg EV tako uspešen v primerjavi s katero koli drugo državo.

Norveška pot do električne mobilnosti skozi zgodovino:

• Brez nakupnih/uvoznih davkov (1990-)
• Oprostitev 25% DDV ob nakupu (2001-)
• Brez letne cestne takse (1996-2021). Znižani davek od 2021. Polni davek od 2022.
• Brez pristojbin na cestninskih cestah ali trajektih (1997-2017).
• Največ 50 % skupnega zneska za trajektne vozovnice za električna vozila (2018-)
• Največ 50 % skupnega zneska na cestninskih cestah (2019)
• Brezplačno občinska parkirišča (1999-2017)
• Lokalno je bila uvedena parkirnina za EV z zgornjo mejo največ 50 % polne cene (2018-)
• Dostop do avtobusnih pasov (2005-)
• Nova pravila dovoljujejo lokalnim oblastem, da omejijo dostop za vozila samo na EV, ki prevažajo enega ali več potnikov (2016)
• 50 % znižan davek na službena vozila (2000-2018). Znižanje davka na službene avtomobile zmanjšano na 40 % (2018–) in 20 % od leta 2022.
• Oprostitev 25 % DDV pri lizingu (2015)
• Davčno nadomestilo za menjavo tovornih vozil za vozila brez emisij (2018)