Danes je Volvo EX60 pripeljal v Slovenijo: z dosegom 810 km, 680 konji in ceno, ki začne pri 63.350 evrih
Danes je v Ljubljano zapeljal avtomobil, o katerem smo pisali že trikrat, preden ga je kdorkoli pri nas sploh videl v živo. Volvo EX60 je prišel z 800-voltno baterijo, obljubo 340 kilometrov v desetih minutah in cenikom, ki bo BMW-ju in Mercedesu pokvaril kosilo. Sedel sem za volan. Predvsem različica P12 je tema zase. O njej spodaj.
Volvo XC60 je bil vrsto let najbolje prodajani Volvo na svetu. Avtomobil, ki ga kupijo zdravniki, arhitekti in vsi, ki bi radi imeli nemški premium, a jim ni do nemških servisnih računov. EX60 je njegov električni naslednik in prvi Volvo na povsem novi platformi SPA3, ki je bila zasnovana samo za elektriko. Brez kompromisov, brez tunela za kardan, brez izgovorov.
Zato je bila današnja predstavitev v Ljubljani več kot še en dogodek s kanapeji. To je avto, ki mora Volvu vrniti prodajni volumen v segmentu, kjer se trenutno tepeta BMW iX3 in električni Mercedes GLC. Oba sta bila razkrita v Münchnu lani, oba sta "nemška odgovora na Teslo". EX60 je švedski odgovor na oba. In sodeč po številkah, ki so jih danes projicirali na platno, je odgovor precej glasen.
Foto: Jan Macarol
Baterija, ki je hkrati karoserija
Največja novost ni motor, ampak način, kako je baterija vgrajena. Volvo uporablja tehnologijo cell-to-body: baterijske celice so integrirane neposredno v karoserijo, ne v ločeno ohišje, ki bi ga potem privijačili pod avto. Posledica je približno 70 kg manjša masa vozila, nižje dno in več prostora v kabini, večja togost karoserije in, kar je za Volvo tipično, baterija postane del zaščitne strukture ob bočnem trku. Dodaten bonus: boljša zvočna izolacija. Baterija torej ni več tovor, ki ga avto vozi naokoli. Je hrbtenica.
Sistem deluje pri 800 voltih, kar pomeni manj toplote, manj izgub in hitrejše polnjenje. Volvo obljublja tudi dvosmerno polnjenje: baterija lahko napaja dom ali druge električne naprave. EX60 tako postane premična elektrarna z usnjenimi sedeži.
Foto: Jan Macarol
In garancija. Volvo daje na baterijo 10 let ali 240.000 km (149.000 milj), kar nastopi prej. Drobni tisk: velja ob rednem vzdrževanju in preverjanju stanja baterije pri pooblaščenem Volvovem servisu, sicer pade na 8 let ali 160.000 km. Kar je, roko na srce, še vedno več, kot obljublja večina konkurence brez pogojev.
Pod pokrovom: trije okusi, ena filozofija
Slovenski kupec bo lahko izbiral med tremi pogoni. Vsi imajo najvišjo hitrost omejeno na 180 km/h (112 mph), ker je Volvo že leta 2020 sklenil, da hitreje pač ne bo vozil nihče. Razlike so drugje. Ena opomba k številkam: Volvo na prosojnicah navaja bruto kapaciteto baterij, v praksi pa je uporabnih 80, 92 in 112 kWh. Tudi 112 kWh je še vedno več, kot ima BMW iX3, P10 pa je po velikosti baterije bolj v družbi Mercedesa GLC EQ.
Osnovni P6 Electric ima en motor, 275 kW (374 KM) in 480 Nm (354 lb-ft) navora. Do 100 km/h pospeši v 5,9 sekunde, baterija ima 83 kWh, doseg po WLTP pa je do 620 km (385 milj) pri porabi 14,7 kWh/100 km. Vleče lahko 2.000 kg. Za družino, ki ima doma stenski polnilnik, je to povsem dovolj avta.
Srednji P10 AWD Electric ima dva motorja, 375 kW (510 KM) in 710 Nm (524 lb-ft). Pospešek 4,6 sekunde, baterija 95 kWh, doseg do 660 km (410 milj), vlečna zmogljivost 2.400 kg (5.291 lb).
In potem je tu P12 AWD Electric. 500 kW (680 KM), 790 Nm (583 lb-ft), 3,9 sekunde do stotice in baterija s 117 kWh, ki po WLTP obljublja do 810 km (503 milje). To je doseg, ki ga Volvo imenuje "najboljši v razredu", in številka, ki ji pri Throttlyju prikimavamo.
Poraba? Uradno 16,0 kWh/100 km. Švedski družinski SUV z močjo Porscheja 911 Turbo in dosegom dizelskega karavana. Če bi mi to kdo povedal pred desetimi leti, bi ga vprašal, kaj je pil. Drobni tisk, ki ga v Ljubljani niso poudarjali: dobavni roki za P12 so trenutno najdaljši, zato večina evropskih kupcev za zdaj naroča P10. Volvo namreč povpraševanju po EX60 sploh ne uspe slediti. Kar je za znamko, ki je lani prvič po dolgem času zabeležila izgubo, najboljša novica leta.
Foto: Jan Macarol
Polnjenje: kava ali celo kosilo
Tu Volvo ni skromen. Različica P12 na 400-kilovatni polnilnici dobi do 340 km dosega v 10 minutah. Vršna moč DC polnjenja pri različicah s štirikolesnim pogonom je 370 kW. Od 10 do 80 odstotkov traja pri P12 19 minut, pri P10 18 minut (nekateri prvi testi navajajo celo 16), pri P6 pa 18 minut na 300 kW postaji. Ker pa 400-kilovatnih polnilnic v Sloveniji ni ravno na vsakem vogalu, so bili Švedi pošteni tudi glede realnosti: P6 na klasični 150 kW (400 V) postaji potrebuje 26 minut, na 50-kilovatni pa 69 minut. To je drobni tisk, ki ga na drugih predstavitvah radi preskočijo.
Doma je zgodba drugačna, a pomembna: EX60 ima že od paketa Plus naprej 22 kW trifazni AC polnilnik. Na 32-amperskem priključku napolnite P6 od nič do sto v 4 urah, P10 v 4,5 ure, P12 pa v 6 urah. Na navadnih 16 amperih so to 8, 9 in 12 ur. Preko noči torej vsak od njih. BMW iX3 in Mercedes GLC imata doma le 11 kW, kar pomeni dvakrat daljšo noč.
Foto: Jan Macarol
Zunanjost: Thorovo kladivo, 22-palčna kolesa in kljuke, ki jih ni nihče naročil
Na zunaj je EX60 nedvoumno Volvo. Dnevne luči v obliki Thorovega kladiva, pod njimi glavni žarometi (Matrix LED ali še naprednejši Pixel LED), zadaj sodobna interpretacija znane svetlobne linije. Švedi niso hoteli kričati in prav je tako. Kolesa segajo od 20 do 22 palcev, pri čemer velja opozorilo za varčne: 20-palčna so ožja, 21- in 22-palčna pa že nosijo širino 255 spredaj in 265 zadaj, kar se pozna pri porabi. Težava je, da bogatejši paketi opreme samodejno prinesejo večja kolesa.
Podvozje je serijsko s frekvenčno odvisnimi blažilniki, torej pasivno prilagodljivo. Za doplačilo dobite pravo adaptivno vzmetenje, zračno pa je rezervirano izključno za različico Cross Country, ki bo prišla pozneje. Stekla so brez okvirjev in v paketu Ultra laminirana spredaj in zadaj, česar BMW iX3 nima nikjer, Mercedes GLC EQ pa le spredaj.
Foto: Jan Macarol
In potem so tu kljuke. Oziroma to, kar je od njih ostalo: majhna plavut z gumbom za njo. Oblikovalci so navdušeni, ker so vrata popolnoma čista. Uporabniki, sodeč po forumih in prvih testih, manj: najpogostejše vprašanje je, kdo je to sploh naročil. Volvo zagotavlja, da ima kljuka pod površino masivno strukturo, ki jo gasilci lahko potegnejo, in dvojni varnostni mehanizem, ki vrata ob trku odklene tudi brez elektrike. Verjamem. A klasična kljuka je še vedno klasična kljuka.
Notranjost: Google, ki končno razume slovenščino (skoraj)
Kabina je tipično švedska: prostorna, svetla, brez vizualnega hrupa. Mere povedo, zakaj: dolžina 4.803 mm, širina 1.899 mm, višina 1.635 mm in medosna razdalja 2.970 mm. Prtljažnik sprejme 523 litrov, spredaj je še 52-litrski predal za kable. Na sredini je velik navpični zaslon, računalniška moč pa prihaja od Nvidie, možgani pa od Googla. Vgrajeni asistent Gemini je po oceni Top Geara "najboljši, kar so jih kdaj uporabljali v avtomobilu". Zvočni sistem Bowers & Wilkins z 28 zvočniki in Dolby Atmos pa je, citiram, "sublime". Po mojih ušesih zaostaja le za Burmesterjem v Mercedesu, kar je v tem razredu drugo mesto na stopničkah, ne poraz.
Foto: Jan Macarol
Nekaj švedskih posebnosti, ki jih boste opazili šele, ko sedete vanj. Volan je nenavadno majhen, skoraj kot v računalniški igri, njegov položaj pa nastavljate prek zaslona in gumbov na volanu, po Teslinem vzoru. Merilniki so pomaknjeni daleč naprej, zato Volvo trdi, da projekcijskega zaslona sploh ne potrebujete. Stekleni strehi se ne morete izogniti, lahko pa doplačate elektrokromatsko zatemnitev. Sopotnik nima predala pred seboj, ima ga v sredinski konzoli, skupaj z induktivnim polnilnikom in 60-vatnim USB-C priključkom. Prezračevalne šobe so digitalne, kar je še ena bolezen sodobne avtomobilske industrije, ki se je nalezel tudi Volvo. Zadnji sedeži imajo električno nastavljiv naklon naslonjala, prtljažnik pa dvojno dno s pregradami, v katere se skoraj stlači ročna prtljaga. Ko naslonjala podrete, dobite 1,85 m dolžine in meter širine.
Ni vse zlato kar se sveti! Isti Top Gear pravi, da je volan nenavaden, krmiljenje pa brez občutka. In da je BMW iX3 boljši za vožnjo. To ni presenečenje. Volvo ni nikoli bil avto za tiste, ki se veselijo ovinkov. Je avto za tiste, ki se veselijo prihoda domov. Zato je tu tudi pametni varnostni pas, ki ga je revija Time uvrstila med najboljše izume leta: prilagaja napetost glede na višino, težo in položaj potnika ter resnost trka.
Vožnja: Volvo, ki se vozi bolj športno, kot se je kdaj koli
Danes sem ga peljal in presenečenje je bilo pozitivno. EX60 z 22-palčnimi kolesi in adaptivnim vzmetenjem bi moral biti trd kot švedska zima, pa ni. Podvozje požira grbine z mirnostjo, ki jo od BMW-ja iX3 s serijskim podvozjem ne dobite, hkrati pa je avto v ovinkih presenetljivo okreten. Občutno lažji in bolj živahen od EX90, in če ga primerjam z bencinskim XC60, ki ga imam v spominu kot odličen avto, je razlika v prefinjenosti tako velika, da primerjava skoraj ni poštena. Krmiljenje je v osnovni nastavitvi premehko, zato ga takoj preklopite na trdo. Potem majhen volan dobi smisel. Pospešek P10 (4,6 sekunde) je v praksi več kot dovolj, 3,9 sekunde pri P12 pa je zgolj argument za pogovor ob kavi.
Dve stvari sta me zmotili. Aktivno dušenje hrupa, ki ga ni mogoče izklopiti, pri nizkih hitrostih ustvari čuden občutek vakuuma ob ušesih, pri avtocestnih hitrostih naj bi deloval naravno in kabina postane skoraj neresnično tiha. Z njim nisem bil na avtocesti. Le manjši korg po Ljubljani.
Foto: Jan Macarol
Realni doseg: kaj ostane od 810 kilometrov
Tu je številka, ki je v Ljubljani nihče ni izrekel. Prvi testi in uporabniki, ki so P10 že vozili po avtocestah, poročajo o porabi okrog 19,0 kWh/100 km pri 100 km/h in z 22-palčnimi kolesi, kar pomeni realnih 480 km dosega (300 milj); pri P12 s 112 kWh uporabne baterije bi to bilo približno 590 km (370 milj). Pri 120 km/h se poraba dvigne na približno 22,5 kWh/100 km, kar da 410 km za P10 in 500 km za P12 (310 milj).
Rezultati so primerljivi z BMW-jem iX3 na enakih kolesih, Mercedes GLC EQ pa je po prvih poročilih nekoliko slabši. Skratka: 810 km je WLTP pravljica, 500 km pri 120 km/h pa je resnica, s katero zapeljete iz Ljubljane v Milano in nazaj. Z eno kavo vmes.
Throttly pravi: P12 je prvi. BMW drugi. Mercedes triindvajseti.
Na Throttlyju, našem izbirniku električnih avtomobilov, smo EX60 P12 primerjali z vsem, kar se pri nas prodaja. Rezultat na lestvici električnih SUV-jev, ki tehta doseg, polnjenje, zmogljivost, ceno lastništva in praktičnost, je jasen: Volvo EX60 P12 AWD je prvi s 67 točkami, BMW iX3 50 xDrive drugi s 66, Mercedes GLC 300 4MATIC EQ pa na 23. mestu s 60 točkami.
Neposredna primerjava z BMW-jem iX3 50 xDrive pokaže, kje Volvo zmaguje: 10 kategorij proti 7. Volvo ima več moči (500 kW proti 345 kW), več navora (790 Nm proti 645 Nm), je sekundo hitrejši do stotice (3,9 s proti 4,9 s), ima 5 km daljši uradni doseg (810 km proti 805 km), hitrejše polnjenje od 10 do 80 odstotkov (20 minut proti 21), dvakrat močnejši domači AC polnilnik (22 kW proti 11 kW) in vleče 400 kg več (2.400 kg proti 2.000 kg). BMW vrne udarec z višjo končno hitrostjo (210 km/h), nižjo realno porabo (17,1 proti 18,4 kWh/100 km), večjim sprednjim prtljažnikom in ceno, ki je približno dva tisočaka nižja.
Proti Mercedesu GLC 300 4MATIC EQ je zgodba še bolj enostranska. Mercedes ima 310 kW (421 KM), uporabno baterijo 85 kWh, doseg 613 km, polnjenje do 320 kW in od 10 do 80 odstotkov v 23 minutah. Volvo P12 ga premaga v moči, dosegu (skoraj 200 km razlike), hitrosti polnjenja in pospešku. Mercedes vrne s 570-litrskim prtljažnikom, prostornim 128-litrskim sprednjim predalom in nekaj nižjo ceno. Če želite Mercedesovo zvezdo, boste zanjo plačali z manj kilometri.
Britanski Auto Express je v skupinskem testu (z različico P10) zmago sicer dodelil BMW-ju, predvsem zaradi boljše učinkovitosti in vozne dinamike, Volvo pa postavil na drugo mesto pred Mercedesa. Zaključek je torej enak z obeh strani Rokavskega preliva: bitka je med Švedom in Bavarcem. Mercedes se je te tekme udeležil predvsem zaradi lepih luči.
Cena: kje se konča hibrid in začne Volvo
Slovenski cenik, ki so ga pokazali danes, je naslednji. EX60 Single Engine (374 KM) Plus stane 63.350 €, v opremi Ultra 70.300 €. Twin Engine (544 KM) Plus je pri 66.400 €, Ultra pri 73.350 €. Vrh ponudbe, Twin Engine Performance (680 KM) Plus, stane 72.500 €, v najbogatejši opremi Ultra pa 79.450 €.
Drobni tisk: vse cene presegajo mejo 45.000 evrov za slovensko subvencijo. Pri BMW-ju iX3 50 xDrive Throttly kaže ceno pri 70.979 €, pri Mercedesu GLC 300 4MATIC EQ pa 68.306 €. EX60 P12 s 680 konji za 72.500 evrov je v tej družbi pravzaprav posebna ponudba: za dva tisočaka več kot BMW dobite 155 kW več moči in sekundo hitrejši avto. Za tri tisočake več kot Mercedes pa 200 km dosega. Zanimivo je, da so slovenske cene skoraj identične nemškim (66.000 € za P10 in 72.000 € za P12), po poročilih iz Nemčije pa je Volvo tudi pri lizingu v večini primerov cenejši od obeh Nemcev. Zakaj si to lahko privošči? Ker za njim stoji Geely, kitajski Volkswagen z lastnimi baterijami in Polestarjem, Zeekrom, Lynk & Co in Lotusom v isti hiši.
Sodba: komu ga priporočam in komu ne
Komu? Družinskemu človeku, ki vsak drugi vikend vozi na morje ali v hribe in noče načrtovati življenja okrog polnilnic. Tistemu, ki ima doma trifazni priključek in bo 22-kilovatni polnilnik cenil vsako noč. In vsem, ki so v zadnjih letih izbrali XC60 in zdaj potrebujejo razlog, da ostanejo v družini. P12 je za tiste, ki hočejo enkrat v življenju imeti avto s 680 konji in dobro vestjo.
Komu odsvetujem? Vozniku, ki išče občutek v volanu. Ta naj gre k BMW-ju, tam bo srečnejši. Tistemu, ki ga moti aktivno dušenje hrupa, ker ga ne morete izklopiti.
Slabosti so tri ... in so poštene: realna poraba je nekoliko višja od BMW-jeve, krmiljenje je v osnovni nastavitvi premehko, kljuke so oblikovalska muha in cenik zgornjih različic zlahka zdrsne čez 80 tisočakov, ko dodate barvo in kolesa. Po drugi strani je EX60 po enem dnevu za volanom nekakšen kompromis med iX3 in GLC EQ: udobnejši od prvega, bolj živahen od drugega, in marsikje ju že prehiteva. Pozitivno pa je, da je Volvo prvič po dolgem času pripeljal avto, ki ne prosi za odpuščanje. Doseg, polnjenje, garancija in Google v kabini so na vrhu segmenta. Nemci so imeli leto dni prednosti. Švedi so jo pojedli v enem popoldnevu v Ljubljani.
Najbolj zaželeni Volvo je tu. Zdaj vemo tudi, koliko stane. In prvič v zgodovini električnega Volva je odgovor: manj, kot sem se bal.
Posodobljeno: 14. september 2026 ob 19:44
Galerija
Ekskluzivni vpogled
14Slik
Klikni na fotografijo za celozaslonski pogled in podrobnosti.