NAPREJ! To je napis na moji pisalni mizi, to je ozadje na mojem pametnem telefonu. Spremlja me v različnih življenjskih obdobjih in služi kot osebna maksima, saj je moj cilj, da v življenju rastem, napredujem ter pridobim več znanja in spretnosti na čisto vsakem življenjskem področju.
Naključno
Visoke temperature so se hladnim uklonile že na vrhuncu poletja, sončne opekline in skodrane lase je premagal mrzel veter ter opozoril, da je jesen tukaj. In kaj bomo nosili to sezono? Plašče! Oranžne, rumene, neon, pastelne, rdeče …
Pred dvanajstim leti je v oktobru izšla prva številka City Magazina. Po vzoru tujih brezplačnikov je začel pot po mestnih ulicah in tako postal stalnica v naših najljubših urbanih kavarnah, barih in restavracijah, nakupovalnih centrih, knjižnicah, kinematografih, letališčih, kulturnih ustanovah ter na ulici, kjer sem tudi sam Cityja prvič prijel v roke. Od takrat sva povezana. Sem bralec, oboževalec in zdaj ustvarjalec.
Moj svet je kopalnica ali kaj so vsi ti ljudje, katerih zvok odmeva v njej? Ko gledam, kako trava že raste in zeleni, me spomini vrnejo v preteklost, ko sem na poti med šolo in domom prikrito gledala ljudi, ki so opravljali prva spomladanska opravila, si vmes vzeli čas za občudovanje mavrice na nebu, nekateri so posedali v travi in brali knjige, vse skupaj pa je izgledalo mirno, brez dramatičnega vzpona
"Ne pustite, da bi pozabili, da nekoč obstajalo je mesto, bleščeče za en kratek čas, bilo je znano pod imenom Camelot." Gre za znameniti stavek iz istoimenskega muzikla Alana Jaya Lernerja in Fredericka Loeweja, ki je nastal po knjižni predlogi T. H. Whita. Kje stoji znameniti grad s slovito okroglo mizo kralja Arthurja in njegovih vitezov, kjer so se pletle zgodbe o časti, izdaji in strasteh, ostaja še vedno skrivnost, le-teh pa je polna naša glava, kjer bivajo domišljija in sanje, v katerih skoraj vedno obstaja en kraj, po katerem hrepenimo.
Čeprav koledarsko prav nič ne kaže na poletje, se zdi, da je svet oživel v neverjetni količini barv, vonjev in občutij. Da nam je vsak dan podarjeno prebujenje v lepote tega sveta. Prelistajte številko 209!
Naj kar takoj povem: ljubim London! Zame je to mesto neštetih priložnosti, fascinantnih utripov različnih kultur, mogočne zgodovine s pridihom aristokracije, mesto prijaznih ljudi, rdečih dvonadstropnih avtobusov, muzejev in galerij, literature, po kateri hrepenim, božanskih restavracij, mesto glasbe in mode. Ima vse, kar si želim, ima vse, kar iščem.
Trgatev, mošt, listje, kostanj, barve … so prve besede, ki mi švignejo v glavo, ko pomislim na jesen. Ta v meni vedno vzbudi paleto čustev in kot vedno me vsakič znova popolnoma navdušuje z igrami barv. Hkrati pa se v mestu začne dogajati. Vedno več je družabnih
dogodkov, kjer partnerji predstavljajo to ali ono novost. Delovni zagon je na vrhuncu in v glavah mrgoli idej in novih zamisli, poveča
se tudi želja po spremembah.
Konec leta se približuje, mesec december pa bi lahko poimenovali kar mesec prazne denarnice, zabave, kuhanega vina, šampanjca in bleščic. Skoraj bo božič, in zanj vemo, da je to čas intenzivnega razmisleka, ne samo o sebi in naših lastnih dosežkih v poslavljajočem se letu, ampak tudi o najdražjih, o prijateljih, o tistih, ki bi jih radi vsaj za ta posebni dan obdarovali, jih razveseljevali in jim namenili majhne pozornosti, ki bi jim posredno nakazovale, da jih imamo radi.
V teh dneh, ko se Slovenija, ko se svet bojuje s koronavirusom, je težko ostati na distanci. Pa ne socialni, ta je nujno potrebna, a več o tem v nadaljevanju.
Večja verjetnost je, da prva jesenska edicija City Magazina prav zdaj nekje leti po zraku v obliki aviončka, kot da bi mali nadobudnež, ki je odtrganemu listu raje dodal novo preobleko, prebral kakšno vrstico ali dve, da bi se vadil v branju, ko bo za oceno poklican pred tablo.
Oh, Brazilija, Copacabana, samba in bossa nova, eksotični okusi, gola telesa in nogomet. Sliši se že preveč pravljično, skoraj kičasto, kot da sledi scenariju kakšne telenovele, in če dežela neskončnih peščenih plaž res postane gostiteljica svetovnega prvenstva v nogometu, potem se splača potruditi in zabiti kakšen gol v nasprotnikovo mrežo, samo da si zraven.