Samozavest se gradi od zgodnjega otroštva, kasneje v življenju pa ljudjem daje krila, ker predstavlja zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Če te spretnostni nimajo, lahko imajo težave sami s sabo in v odnosu do drugih ljudi.
Pomanjkanje samozavesti se izraža v odnosu, obnašanju in govorici telesa, kot tudi z izgovarjanjem določenih stavkov in fraz.
“Žal mi je, da te motim …”
Uporaba te fraze daje drugi osebi popoln nadzor nad tabo. Če meniš, da ni pravi čas, da nekaj storiš ali rečeš, reci, da bi rad govoril z nekom, ko bo ta imel več časa.
“Žal mi je.”
Močni ljudje, tisti, ki so popolnoma samozavestni, priznajo napačna dejanja in odločitve, zato nimajo težav z izgovarjanjem besede “oprosti”, ki gre mnogim tako težko z jezika. Manj samozavestni ljudje ponavadi uporabljajo frazo “žal mi je”. Poskušaj se spomniti, kolikokrat na dan rečeš, da ti je glede nečesa žal. Ti je resnično žal? Si naredil nekaj ali rekel nekaj, zaradi česar bi ti moralo biti žal? V večini primerov bo odgovor negativen. Zato naslednjič, preden rečeš, da ti je žal, skrbno premisli, ali je to res potrebno.
“Skrbi me.”
Ljudje, ki jim manjka samozavesti, imajo navado, da uporabljajo ta izraz vsakič, ko so preveč zaskrbljeni. Izražanje zaskrbljenosti kaže na to, da se bojijo negativnega izida in da morda preveč razmišljajo. Na ta način kažejo, da ne iščejo rešitve, ampak se osredotočajo na težavo. Zato naslednjič, preden nekomu potožiš, da te skrbi, razmisli o tem č–e situacija resnično zaskrbljujoča, potem to izrazi na karseda nevtralen način, brez panike, sicer boš dajal vtis, da se ne moreš soočiti s težavami.
“Jaz bom to naredil.”
Uspešni ljudje so prvi, ki bodo pomagali in naredili vse, kar je v njihovi moči, da neka stvar uspe. Če pa se prostovoljno javljaš za vse – od kuhanja kave do drugih majhnih opravil – daješ ljudem vtis, da si po vsej verjetnosti v nepomembnem položaju. Bodi ekipni igralec, a ne skači v vsakem trenutku za vsako nalogo.
“Želel sem samo …”
Izgovarjanje fraz, kot so “Rabim minuto tvojega časa …”, “Želel sem samo …”, zmanjšajo vrednost temu, kar misliš in govoriš.
“To je samo ideja, ampak …”
Če imaš predlog, idejo, ali te nekaj skrbi, potem to povej. Ne skrči svojih misli s “samo sem …”.
“Če je v redu, bi vas motilo, da …”
Če iščeš dovoljenje, da bi nekaj vprašal, to zmanjša pomembnost tebe kot osebe in tvojega dela, pa tudi vrednost tistega, kar rabiš. Tako odpreš vrata sodelavcem in nadrejenim, da te neposredno zavrnejo in ne boš dobil niti priložnosti za rešitev težav. Zato bodi takrat, ko imaš razumno zahtevo, verodostojen in pokaži svojo samozavest. Tudi če se pogovarjaš s šefom. Ne uporabljalj “šibkega tona”, da bi predlagal, da rabiš pomoč. Bodi močan in imej argumente, razloži kaj in zakaj nekaj potrebuješ, in zelo verjetno boš uslišan.
“Verjamem / mislim / mislim, da …”
To so besede, ki ublažijo tvoje izjave in dajejo vtis, da je to “samo” tvoje mnenje in ne dejstva. Z uporabo teh besed zmanjšaš pomen tega, kar želiš povedati.
