korzika
Utrip mesta · destinacija

Od zgodnje pomladi do pozne jeseni nas povsod spremlja omamni vonj makije, značilne korziške podrasti, ki jo sestavljajo številna mediteranska zelišča. V jeziku, kulturi, jedeh se prelivata francoski in italijanski navdih, pa vendar so ljudje v vsej pestri in bogati zgodovini otoka ohranili samosvojo in posebno naravo.

Njihov ponos in pokončna drža sta postali pregovorni. Korzika leži v Tirenskem morju in le 14 kilometrov jo loči od italijanske Sardinije. Gorati francoski otok je en sam naravni park (dve tretjini Korzike leži v območju naravnega regijskega parka) in se lahko pohvali s kar dvajsetimi dvatisočaki. Najvišji med njimi je Monte Cinto s častitljivimi 2710 metri nadmorske višine. Pokrajina je vsa prepredena s prelepimi potmi in najbolj slavna je tako imenovana GR20, 200 kilometrov dolga pot, ki velja za najlepšo in najbolj spektakularno evropsko pešpot. Če se odpravimo v gorato notranjost otoka, nas osupne živopisana lepota, ki je navdihovala že romantike 19. stoletja: Gustava Flauberta, Alexandra Dumasa, Guya de Maupassanta. Obvezen je postanek v starodavnem mestecu Corte, univerzitetnem središču Korzike. Sprehodimo se po kamnitih ulicah starega mestnega jedra in obiščimo muzej korziške etnološke dediščine Muzée de la Corse. Na zahodni obali otoka se nam lepota korziške narave pokaže v najlepši luči. Zaliv Porto je na seznamu Unescove svetovne dediščine in dramatične rdeče pečine Calances de Piana ter naravni rezervat Scandola naredita na vsakega obiskovalca nepozaben vtis. Poznavalci opisujejo pot po zahodni obali kot eno izmed najlepših poti v Evropi. Glavno mesto Korzike Ajaccio je moderno mesto z galerijami in trendovskimi lokali. Tu se je leta 1769 rodil najslavnejši sin Korzike, Napoleon Bonaparte, in njegova hiša je največja mestna znamenitost. V Ajacciu obiščimo še Musée Fesch, v katerem bomo občudovali slike italijanskih umetnikov, ki jih je zbiral Napoleonov stric kardinal Joseph Fesch. Zbirka, v kateri so tudi dela Tiziana in Boticellija je ena izmed najbogatejših zbirk italijanske umetnosti v Franciji. Na poti proti južnemu delu otoka se ustavimo še v Filitosi in Pallagiu. V teh krajih že več kot 4500 let stojijo skrivnostni prazgodovinski kamni, imenovani menhirji. Južni del Korzike slovi po prelepih plažah, Tamariccio, okrogla Rondinara in Palombaggia poleg mesta Porto-Vecchio pa slovijo kot najlepše. Čisto na jugu, na vrhu navpičnih belih apnenčastih pečin, ki kipijo iz morja, leži mesto Bonifacio, eno izmed najlepših sredozemskih mest. Sprehodimo se po znamenitih stopnicah, ki vodijo z morja do mesta in obiščimo katero od bližnjih vodnih špilj.

Za pod zob
Korzika, še posebej regija Castagniccia, je znana po kostanju in mesu divjih prašičev. Kostanj imenujejo kar korziški kruhovec in je tako priljubljen, da iz njega delajo skoraj vse: od tort, moke, marmelad, pa do piva. Brez mesa divjega prašiča, še posebej prekajenega, imenovanega charcuterie, na Korziki ne gre. Poskusimo lonzu, na tanke lističe narezan prekajeni zrezek divjega prašiča, ali figatellu, klobaso iz jeter in obogateno s figami. K vsaki hrani pa spada tudi posebno vino. Izbira je bogata in za svoje vino pravijo domačini, da je rezultat l’humeur de la nature – volje narave. Imajo izjemno spoštljiv odnos do svojega neonesnaženega okolja. Biser med njihovimi vini je zagotovo Muscat du Cap Corse, ki ga pridelujejo le štirje vinarji na skrajnem severu Korzike. Je tako redko vino, da si ga moramo prislužiti … Navdušeni bomo tudi nad bogato izbiro korziških kozjih in ovčjih sirov. Krona vseh je brocciu, mehki beli sir, ki je osnova mnogih korziških jedi. Dobimo ga lahko le v obdobju od januarja do junija. Seveda pa ni korziške hrane brez sladice. Slavna fiadone je torta, narejena iz sira brocciu. Če želimo doživeti tradicionalno korziško kuhinjo, poiščimo ferme-auberge. To so domačije s kmečkim turizmom, v katerih strežejo le jedi iz lokalnih pridelkov, narejene po starodavnih recepturah. Našli jih bomo vsepovsod po korziškem podeželju, kot najboljša pa slovi Ferme Auberge de Campo di Monte na severovzhodu otoka. Za tiste, ki si želijo prefinjenih morskih okusov, ponuja Grand hotel de la cala rossa v Porto Vecchiu odlično morsko hrano, ki jo pripravlja Michelinova zvezda Georges Billon. Restavracija je ena izmed najbolj priljubljenih točk za gurmane. Hotel Marina di cavu v bližini Bonifacia ima restavracijo, ki si je prislužila bona table klasifikacijo v svetovno znanem Chateaux et hotels de France Alaina Ducasseja.

Za zapravljivce
Tisto, kar lahko kupimo na Korziki in nikjer drugje, je zagotovo njihova hrana: kostanjev med, marmelade, sirupi in likerji iz dišeče mirte, na katero so Korzičani tako ponosni … Bodimo pozorni na rdeči znak na izdelkih, Le Label Rouge, ki zagotavlja najvišjo kakovost. A. O. C. pa je oznaka za visokokakovostne izdelke s kontroliranim poreklom, ki jo uporabljajo za vina, brocciuin med. Ne kupujmo v trgovskih središčih, raje obiščimo butične trgovinice z izdelki s kontrolirano ekološko pridelavo. Bio izdelki, tako prehrambeni kot tudi izdelki za nego, so zadnje čase doživeli neverjetno popularnost. Trgovina La Roulotte v Bastiji in Ajacciu je ena izmed najboljših. Popularen bioshop je tudi Oshadi v Saint Florentu. Izdelke domače obrti, predvsem keramiko in izdelke iz oljčnega ali kostanjevega lesa in korziške nože bomo našli povsod po otoku. Kupimo jih lahko tudi v simpatičnem butiku Art’Isula v Ajacciu. Priznani izdelovalec korziške keramike je Jacky Quilichini. Njegove izdelke, predvsem značilno modro posodje, lahko občudujemo in kupimo v vasi Pigna na severozahodu otoka. Nočno življenje Korzičani so zadržani in njihova najbolj popularna oblika nočnega življenja so bari in kavarne. Korziko zadnja leta preplavljajo bučne diskoteke, ki se vrstijo v bližini najbolj znanih plaž. Najbolj trendovski kraj zahodne obale je Saint Florent. Vasica ima seveda tudi svoj nočni lokal in to je La Conca d’oro. Tam bomo lahko srečali tudi eno izmed trenutno najbolj znanih Korzičank, manekenko Laetitio Casta. Pet kilometrov od mesta Bastia, pri vasi Oletta, je v starinski ovčji farmi urejena moderna diskoteka z zunanjim in notranjim plesiščem. Ponuja nepozabno mešanico norih glasbenih ritmov in opojnega vonja makije z okoliških poljan.

Bivanje
Ponudba je izredno raznolika in bogata. Če nameravamo potovati na otok spomladi ali jeseni, moramo vedeti, da mnoga prenočišča ne obratujejo, predvsem kampov ne odprejo pred koncem maja. Ko izbiramo prenočišče, se prej pozanimajmo, kdaj jih spomladi odprejo in jeseni zaprejo. Za tiste, ki želijo doživeti pravo naravo Korzike, nudita zakonca Perrier sobe z zajtrkom v vili Domaine de Croccano z razgledom na morje in hribe v bližini mesta Sartène, med Ajacciom in Bonifaciom. Hiša je odprta vse leto, med poznavalci pa so poznani kot najboljši organizatorji izletov po okolici, na konjih ali peš. Za ljubitelje ultra moderne arhitekture je poslastica mali hotel Casa del mar. Arhitekt Jean-Francois Bodin ga je zasnoval kot čisto nasprotje rustikalnega, pa vendar v popolnem sozvočju z okoliško naravo. Obdan je z okusno oblikovanimi vrtovi in vsaka soba ima teraso in panoramski razgled na zaliv Porto Vecchio. Odlična restavracija se lahko pohvali z Michellinovo zvezdico.

Kaj se dogaja
Korzika je dežela sejmov tradicionalne hrane, domače obrti in glasbenih festivalov, ki jih vse leto množično prirejajo po vsem otoku. Pri lokalnih turističnih organizacijah se pozanimajmo, kje v okolici je kakšen sejem in pojdimo uživat med domačine in njihove izdelke. Marca je v Sainte Lucie, pri mestu Sartène, festival novega oljčnega olja, aprila se lahko do sitega najemo kostanjevih jedi na kostanjevem pikniku v vasi Merendella v pokrajini Castagnaccia. Maja obiščimo sejem sira Brocciu v Piani blizu Porta. Srce korziškega kulturnega dogajanja so glasbeni festivali. Najpomembnejši je Jazz festival v mestu Calvi, od 2. do 9. junija, ki vsako leto privabi glasbenike z vsega sveta.

 


vrhnika Z Vrhnike na Štajersko – Svoboda gibanja strunjan Slovenska Istra – Morska preprostost tokio2 Tokio – Izgubljeno, in najdeno, s prevodom duino Devin – Pot za zaljubljene ·