Naj kar takoj povem: ljubim London! Zame je to mesto neštetih priložnosti, fascinantnih utripov različnih kultur, mogočne zgodovine s pridihom aristokracije, mesto prijaznih ljudi, rdečih dvonadstropnih avtobusov, muzejev in galerij, literature, po kateri hrepenim, božanskih restavracij, mesto glasbe in mode. Ima vse, kar si želim, ima vse, kar iščem.
revija
Pomlad je letni čas, ko čistimo. Čistimo svoje omare, čistimo dom, čistimo okolico, morda čistimo tudi svoje misli in duha.
Ste kdaj razmišljali, da oblikovalci pravzaprav oblikujejo naš vsakdan, da so v našem življenju stalno prisotni? Naši pametni telefoni, ure, očala, nakit – nekdo jih je ustvaril in poskrbel za vsako podrobnost, te pa so nato naše pripomočke spremenile v nekaj nepogrešljivega. Notranjost našega avtomobila, naši čevlji, oblačila, stoli in mize – praktično vse, kar imamo in uporabljamo, je nekdo ljubeče zasnoval in izdelal.
Ste že opazili spremembo? Res je, prenovili smo vaš najljubši urbani brezplačnik. Zakaj? Da boste lahko še bolj uživali ob naših vsebinah in dobili navdih za svoje urbane dogodivščine. Uvedli smo rubriko fetiš, kjer boste lahko vsak mesec poiskali nekaj predrznega, nekaj novega, nekaj lepega in nekaj hedonističnega. Brez skrbi, še vedno bomo skrbeli, da boste na tekočem z dogodki v mestu, z novimi gurmanskimi postajami, tehnološkimi in mobilnimi novostmi ter z modnimi in lepotnimi trendi, le da bo vse to od zdaj naprej sijalo nekoliko drugače.
Poleti se vse upočasni. Še vedno moramo zaslužiti za preživetje, delo se ne ustavi popolnoma, a v tem času damo prednost življenju. Kličejo nas zelene površine, urniki postanejo bolj sproščeni, osrečuje nas vitamin D.
V teh dneh misli posvečam tisku. V to me bolj ali manj sili situacija, v kateri se tovrstni mediji nahajajo, pa tudi novica ali odkritje, da eden meni ljubših tiskanih medijev, britanski Shortlist, ne izhaja več.
Oktober je zagotovo najboljši mesec jeseni. No, vsaj zame. Razigrane barve in »tolažilna hrana«, ki zamenja lahke poletne obroke, sta le dva izmed razlogov, zakaj je oktober tako čudovit.
Dandanes so smučišča razvejani konglomerati najrazličnejših objektov, storitev in ponudb. Obdali smo jih z luksuznimi apartmaji, z dragimi, a pogosto povprečnimi restavracijami, prekrili smo jih s spletnimi kamerami in kočami, ki spominjajo na skrivališča zlobcev iz filmov Jamesa Bonda ... In najhuje, dovolili smo, da so se cene smučarskih vozovnic povzpele strmo v nebo, na preko oderuških 100 evrov na dan.
NAPREJ! To je napis na moji pisalni mizi, to je ozadje na mojem pametnem telefonu. Spremlja me v različnih življenjskih obdobjih in služi kot osebna maksima, saj je moj cilj, da v življenju rastem, napredujem ter pridobim več znanja in spretnosti na čisto vsakem življenjskem področju.
Zajadrali smo v novo leto (celo v novo desetletje) … in v nove novoletne zaobljube. Obljubili smo si, da bomo shujšali, več telovadili, da bomo prijaznejši, da bomo dokončali vse odprte projekte, ki so ostali od lanskega leta, itd. In če smo iskreni, nas večina tega ne bo izpolnila: hitro smo prezasedeni, odločimo se, da nam vse skupaj krade preveč časa, ali pa se sprašujemo, kaj za vraga smo razmišljali, ko smo se odločili, da se v novem letu naučimo igrati trobento … Bla, bla, bla!
V teh dneh, ko se Slovenija, ko se svet bojuje s koronavirusom, je težko ostati na distanci. Pa ne socialni, ta je nujno potrebna, a več o tem v nadaljevanju.
#248 je posebna. V naše roke namreč prihaja po kar treh mesecih premora, kar je daleč najdaljši premor v naših 17 letih.